»So stvari, ki te zlomijo. Sploh če te gleda vsa tvoja nacija. In še vsi drugi. To ni slab dan. To je preprosto preveč.« Slednje je del iz Mladininega članka, naslovljenega Hvala, Cristiano Ronaldo oziroma Pogovoriti se moramo o moških solzah, karajočega Slovence, ki smo se ob pogledu na nogometaševe solze ob zgrešeni enajstmetrovki v osmini finala evropskega nogometnega prvenstva med Slovenijo in Portugalsko naslajali. Članek se dotakne skromnih dveh biografskih podatkov o Ronaldu: avtorica zapiše, da bo portugalski zvezdnik prihodnje leto dopolnil 40 let ter da je to njegovo zadnje evropsko prvenstvo pred upokojitvijo. V članku pa manjka podatek iz nogometaševega življenja. Cristiano Ronaldo je priznal posilstvo. In ne, slednje ni redko znano dejstvo, ob katerega se je težko spotakniti. Če ste kadarkoli odprli stran Wikipedije o Ronaldu, ste skoraj zagotovo zasledili, da ga je več žensk v preteklosti obtožilo posilstva. Da, morda gledalec nogometa, ki ga življenjske zgodbe igralcev preprosto ne zanimajo, tega ne ve. A novinar, še posebej pisec komentarja, kot je ta v Mladini, ne sme biti le pasivni gledalec nogometa: komentiranje z navezavo na določeno osebo te zavezuje k poznavanju njegovega življenjepisa. 

»Ampak zadoščenje nad Ronaldovimi solzami, komentarji v smislu 'Ronalda smo pripravili do joka', so tisti drugi obraz naše nacije. 'Ronaldo je pičkica!' Resno? Tukaj nam je malo zmanjkalo – ravno tam, kjer nam zmanjka vedno znova. Ne, moške solze so znak samozavesti in moči, dragi moški, ne šibkosti. Pravi moški znajo jokati. In Ronaldo se s svojimi solzami ni pokazal kot reva, ki ne zmore prenesti poraza in neuspeha, ampak kot moški, ki zmore pokazati in tudi razkriti svoja čustva.« Mladina je posiljevalca de facto označila za znanilca zdrave moške čustvenosti. Za »pravega moškega«. A naredimo od te absurdnosti korak nazaj, saj se šibkost poante začenja, še preden pridemo do lahko preverljivega in širše poznanega dejstva, da je Ronaldo posiljevalec. 

Ronaldo je leta 2020 postal prvi ekipni športnik, ki je v karieri presegel milijardo evrov zaslužka. Poleg tega ima sklenjeno tudi doživljenjsko pogodbo s podjetjem športnih oblačil in obutve Nike, denar pa služi tudi s svojimi oblačili, modnimi dodatki, hoteli in telovadnicami znamke CR7. Težko si predstavljamo, da ima bogataš milijarderskega staža karkoli skupnega s povprečnim moškim. Še v Sloveniji, kjer kvazijavni zdravstveni sistem deluje zgolj zaradi historično socialističnih temeljev, je skrb za mentalno zdravje pogosto prepuščena šarlatanom, ki z nestrokovnimi metodami osebe v nezavidljivih situacijah odirajo v višini vsaj pol stotaka na  seanso. Milijarder Ronaldo si za razliko od povprečnega moškega z lahkoto priskrbi najboljšo zdravstveno oskrbo, tudi psihološko in psihiatrično, zato je absurdno, da bi ravno on služil kot zgled za čustvovanje moškega. Pot do zdravega čustvovanja in zdravljenja morebitnih psihiatričnih bolezni, zaradi katerih moški pogosteje kot ženske storijo samomor, mu je zaradi njegovega enormnega premoženja dana praktično sama od sebe. 

Ampak vrnimo se na osrednjo poanto: ne, Ronaldo ni le navadna buržoazna svinja, je posiljevalska buržoazna svinja. Če je bila torej Mladinina opredelitev Ronalda kot mesije zdravega moškega čustvovanja ob zanemarjanju njegove ekonomske priviligeranosti bizarna, je sedaj preprosto sramotna. 

Leto 2005: britansko kronsko tožilstvo preiskuje Ronalda, potem ko sta ga dve ženski obtožili posilstva. V nekaj dneh obe ženski svojo obtožbo umakneta. 

Leto 2018: ženska Ronalda obtoži, da jo je leta 2009 posilil v hotelu v ameriškem mestu Las Vegas. Nemški medij Der Spiegel je leta 2017 pridobil in objavil podatke iz dokumenta o izvensodni poravnavi med žensko, ki je Ronalda kasneje obtožila posilstva, in nogometašem. Ronaldo je ženski v zameno za molk že leta 2010 plačal 344 tisoč evrov. Izvensodni dogovor sicer vključuje enajst točk, žensko pa zavezuje k temu, da nikoli ne razpravlja o ničemer, kar se je zgodilo v spalnici tega lasvegaškega hotela poleti 2009. Zavezuje jo, da Ronalda ne bo nikoli prijavila policiji, pa tudi, da njegovim odvetnikom posreduje imena vseh oseb, ki jim je razkrila svojo obtožbo o posilstvu. Predložiti mora tudi svoje potrdilo, da je izbrisala kakršno koli elektronsko, pisno ali drugo gradivo, ustvarjeno ali prejeto kot posledico dogodkov. Če bi ženska svojo obtožbo kdaj naredila javno, bi morala Ronaldu vrniti vseh 344 tisoč evrov. 

Če vas vsebina izvensodne poravnave ne prepriča v dejstvo, da je Ronaldo neizpodbitno posiljevalec, nikakor ne skrbite. Zgodba ima namreč epilog: leta 2018 Der Spiegel prejme dokumentacijo Ronaldovih pogovorov z odvetniki o obtožbi posilstva. V njem je zapisano, da je Ronaldo odvetnikom povedal, da je ženska med spolnim aktom večkrat rekla ne, da mu »ni hotela dati« in da se ji je kasneje opravičil. 

Ženska je Ronalda kasneje prijavila policiji. Ronaldo se je kljub obtožbi sodbi in zaporni kazni, ki bi si jo vsekakor zaslužil, seveda izognil. Da je bil v kapitalističnem kontekstu to skorajda edini možni zaključek soočenja Ronalda in roke pravice, je jasno vsakemu, tudi tistim, ki premorejo le dve možganski celici. Ronaldo je preprosto povedano posiljevalska buržoazna svinja. Tovrstne svinje pa seveda skoraj nikoli niso kaznovane. 

Cristiano Ronaldo je neobsojeni, a samoizpričani posiljevalec. Posiljevalski milijarder, ki mimogrede še neredno plačuje svoje enormno prenizke davke. Nekdo, ki ni nikoli na lastni koži izkusil posledic svojih dejanj in ima nepredstavljivo velika materialna sredstva, a se ne počuti dolžnega v davčno blagajno vplačati deleža, ki bi ga v pravičnejšem sistemu morali približati povprečju: to je vaš glasnik zdrave moške čustvenosti. Ta »vaš pravi moški« je marca letos zaradi tekme z našimi nogometaši obiskal Slovenijo. Večina ljudi ga je navdušeno pozdravljala, se z njim poskušala slikati, nekaj pa jih je na socialnih omrežjih začelo deliti resnico o tem, kdo ta nogometna legenda našega časa v resnici je: ogabni posiljevalec. Določen del ljudstva je takrat sam od sebe zaznal, da se Ronaldu slepo klanjamo in si zatiskamo oči pred tem, kdo je v resnici. In če je tega zmožno ljudstvo, ni razloga, da tega ne bi zmogel dolgo obstoječ kvazikritičen medij. 

Ja, lahko mi rečete, da je dejstvo, da je Ronaldo posiljevalec, nepovezano s tako imenovano toksično moškostjo posameznikov, ki so Ronalda označili za pusiča. Lahko vam obljubim: klečeplazenje za posiljevalcem, ker želite izpostaviti problematiko moškega čustvovanja, je veliko manj na mestu.