Referenčna država, vzorna država
Pred dobrim tednom se je delegacija slovenske vlade vrnila s turneje po Združenih državah Amerike, kjer je pod vodstvom Ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja pletla stike in podpisovala možna sodelovanja z več najvidnejšimi ameriškimi korporacijami. Vladna skupina je skupaj z akademiki v koordinaciji Ameriške gospodarske zbornice AmCham obiskala podjetja, kot so IBM, Microsoft, Hewlett Packard Enterprise, Facebook, verjetno najbolj odmeven med njimi pa je bil Uber, s katerim je minister Koprivnikar podpisal pismo o nameri.
Obisk ni bil omejen zgolj na korporativno mreženje, temveč se je delegacija srečala z Nacionalno gardo Kolorada in se ustavila na tamkajšnjem Nacionalnem centru za kibernetsko varnost. Razlog obiska centra je bil po besedah ministra pridobiti ameriško znanje in sodelovanje pri vzpostavitvi centra podobnega namena v Sloveniji, ki bi lahko deloval preko celotne regije Zahodnega Balkana. Nadvse produktiven obisk delegacije se je lahko končal le s srečanjem z v ZDA živečimi uspešnimi znanstveniki in podjetniki slovenskih korenin.
Ustavimo se pri zloglasnemu Uberju. Kot že rečeno, je minister Koprivnikar s podjetjem podpisal pismo o nameri, podobno kot je to storil premier Miro Cerar s podjetjem EMC na lanski turneji Združenih držav. To podjetje je pred kratkim začelo sodelovati z Ministrstvom za javno upravo pri zbiranju velikega števila podatkov iz komunikacije zaposlenih, s pomočjo katerih naj bi povečali učinkovitost dela. Zaenkrat sodelovanje poteka brez plačila, ker gre za pilotni projekt, v prihodnosti pa bi lahko stvar razširili na celotno državno upravo. Torej bi ameriško podjetje eventualno imelo dostop do izjemnega števila podatkov, ki krožijo med javnimi uslužbenci. Nazaj k Uberju. Poleg jasnega izničenja delavskih pravic, ki jih vnaša model tako imenovane delitvene ekonomije, s katerimi je vsak delavec podjetnik, podjetje Uber slovi po svojem mehanizmu izogibanja plačila davkov.
Pred dobrim letom so britanski mediji objavili, da je podjetje Uber London ob nekaj manj kot milijonu evrov dobička plačalo zgolj okoli 25.000 evrov korporativnega davka. Revija Fortune je v istem času objavila raziskavo, kako podjetju Uber v opravljanju dejavnosti zunaj ZDA uspe doseči tako nizka plačila davščin. Če povzamemo, ko v neki državi uporabnik prek aplikacije Uber svojemu vozniku plača zahtevani znesek, se to plačilo prenese na nizozemskem registriranemu podjetju Uber B.V. To podjetje 80 odstotkov plačila nato prenese vozniku, ostalih dvajset odstotkov pa zadrži pri sebi. Na Nizozemskem, ki velja za evropsko davčno oazo, je prihodek podjetja obdavčen zgolj za eno odstotno točko. Če uporabimo primer za zgled, ki ga uporablja revija Fortune, od dvajsetih dolarjev, ki ste jih plačali vozniku prek storitve Uber, je znesek davka, ki ga pobere nizozemska davkarija zgolj en cent.
Takšno absurdno razmerje pa je mogoče, ker ima podjetje Uber B.V. s partnerskim podjetjem na Uber International C.V. sklenjeno pogodbo, po kateri mu ostane zgolj 1-odstotna marža iz prihodkov. Ostalih 99 % prihodkov pa Uber B.V. prenese na Uber International C.V. v obliki plačila licenčnine, zaradi uporabe intelektualne lastnine, to je aplikacije Uber. Ta po nizozemski zakonodaji ni obdavčena. Podjetje Uber International C.V je sicer registrirano na Nizozemskem, vendar pa ima svoj sedež na Bermudih, ki seveda nima davka na korporativni prihodek. Nadzor nad tem podjetjem, ki nima registriranih zaposlenih, pa poteka iz Uberjeve matične Kalifornije prek podjetja Neben LCC, sicer registriranega v največji ameriški davčni oazi Delaware. Tu predstavljena shema je precej poenostavljena, vendar dokaj jasno ostaja, da Uber nikakor ni nekaj, čemur bi lahko rekli »delitvena« ekonomija.
Vendar brez skrbi, v zameno za neplačila davkov podjetje svojim uporabnikom nudi ostale koristi. Če citiramo Uberjevo službo za odnose z javnostmi oziroma slovensko ministrstvo za javno upravo:
Medtem ko vlada podpisuje sodelovanja z davčnimi ubežniki, pa je Statistični urad objavil podatke, da 16 odstotkov upokojencev živi pod pragom revščine, varčevalna politika pa se nadaljuje. V državnem zboru se bodo poslanci seznanili s predlogom rebalansa proračuna za prihodnje leto ter predlogom proračuna za leto 2018. Po sedanjem predlogu se namreč socialni transferji, razen v višini osnovnega minimalnega dohodka, še vedno ne bodo usklajevali, prav tako ostaja denarna socialna pomoč na višini dveh tretjin minimalnih življenjskih stroškov. Predlog proračuna naj bi bil z obema koalicijskima partnericama že usklajen.
Vendar gre karavana svetovnega gospodarstva naprej. Čeprav so v podjetju Uber z ministrom Koprivnikarjem na njihovem pragu podpisali namero o sodelovanju, pa slovenska zakonodaja glede storitev prevoza zaenkrat še ne omogoča dejavnosti tega podjetja na naših cestah. Po zakonu o prevozih v cestnem prometu mora namreč prevoznik pridobiti ustrezno licenco, kar omejuje dejavnost Uberja tudi v drugih evropskih državah. Takšni zakonodajni popravki pa za največje bike svetovnega gospodarstva seveda niso problem. Ministrstvo za infrastrukturo že pripravlja ustrezne spremembe dotičnega zakona. Čeprav je Koprivnikar že pred podpisom pisma o nameri zagotavljal, da to ne pomeni nobenih obvez za Slovenijo, so sodelavci ministrstva že dan pred njegovim podpisom vneto delali na zakonodajnih spremembah. Ministrstvo se sicer ni jasno izrazilo o razlogih, je pa sovpadanje podpisa pisma o nameri in rokohitrska priprava preočitna, da bi bila naključje.
Seveda sodelovanje ni enostranska zadeva in tega se zaveda tudi slovenska vlada, ko širi krog prijateljstva v koordinaciji lokalne izpostave Ameriške gospodarske zbornice. Treba je biti odprt za spremembe, če želimo ostati v tisti špici inovativnih in podjetnih. To, da si lahko rečemo, da je Slovenija zelena referenčna država v digitalni Evropi, pa le mora nekaj pomeniti.
Povezave:
Dodaj komentar
Komentiraj