Revščina študentskega aktivizma
Srbski študenti so na pohodu, da zrušijo oblast. Slovensko študentsko Društvo Iskra iz strahu, da bodo kaj zamudili, pošilja v Srbijo svojo delegacijo. Tema njihovega protesta – Nato pakt. Toda kakšno vlogo ima pri dogajanju v Srbiji Nato pakt? Nima je.
Neposredni povod za protestno gibanje v Srbiji je padec nadstrešnice na železniški postaji v Novem Sadu, ki ima zdaj že 16 smrtnih žrtev. Je pa le en od simptomov delovanja oblasti srbskega ajatole Aleksandra Vučića, ki ima uradno samo ceremonialno predsedniško funkcijo. Cilj zruštitve njegove oblasti ostaja neizrečen, da se gibanje ne bi približalo parlamentarni opoziciji. Namesto tega zahtevajo pravno državo in funkcioniranje institucij. Poleg tega je tu še nekaj konkretnih zahtev glede dokumentacije o rekonstrukciji nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu in sprememb na področju izobraževanja, pri čemer oblast že popušča. Uradne zahteve so tako popolnoma liberalne.
Ni si težko predstavljati, da je namen Iskre tu radikalizacija protestov. Prav zato, ker so njihovi cilji liberalni, morajo kot socialistična avangarda intervenirati in preusmeriti srbske protestnike s krivih liberalnih na prava socialistična pota. Pri tem imajo gotovo somišljenike in sodelavce med sebi podobnimi srbskimi aktivisti, tako da ne bomo predpostavljali, da so iz Nato države prišli o Natu razsvetljevat Srbe povsem nepoklicani. A kaj ko so se vsi skupaj nič hudega sluteče liberale odločili kao radikalizirati ravno na področju, ki je v resnici stokrat večja deviacija od razrednega boja kot vse črke gej abecede skupaj – geopolitično navijaštvo, v aktivistični pozerščini imenovano antiimperializem.
Taka radikalizacija nima smisla. Na ta način so radikalizirani že Šešeljevi radikali. V Srbiji ni hot take biti proti Natu. Nato je bombardiral Srbijo leta 1999, Nato ima vojake na svetem in neodtuljivem, pa vseeno nepovratno odcepljenem Kosovu, Nato je sovražnik številka ena. Proti Natu je vsak četnik, vključno z veterani kosovske vojne, ki so se zdaj obrnili proti Vučiću in ki imajo o Natu povedati ravno toliko lepega kot o Albancih. S protestiranjem proti Natu v Srbiji tako ne prispevaš k radikalizaciji protestov. Ravno včeraj pa je še država z Vučićem na čelu obeležila dan spomina na žrtve Nato agresije in veliki ajatola je spet prepričeval sebe in ves srbski rod od Jadrana do Japana, da je v resnici zmagala Srbija. Medtem se srbski podpredsednik Aleksandar Vulin zahvaljuje ruskim tajnim službam za pomoč v boju proti barvni revoluciji, ki je omiljen termin tudi samooklicanih antiimperialistov za vsa protioblastna gibanja zunaj Nata. Na predavanju o Natu imperializmu v Sloveniji se lahko vsaj počutiš kot neke sorte upornik, v Srbiji je Iskra na uradni državni liniji. Kaj potem delajo na protioblastnem protestu?
Tam so zaradi zadovoljstva s samimi sabo. Izkoristili so priložnost, da naredijo nekaj za svoj fetiš in pokažejo radikalnost svojega inkonsenkventnega antiimperializma, brez premisleka o smiselnosti. V prvi vrsti pa so se pridružili hajpu, ki ga pogrešajo doma. Tega je iniciativa Mi smo Ljubljana že poskušala poustvariti s protesti v podporo srbskim študentom. Sama sreča, da jim je povod dal ljubljanski župan Zoran Janković z izraženo podporo Vučiću, sicer bi bili povsem brez vsebine. Tako pa so lahko od župana zahtevali opravičilo. To bo gotovo spremenilo življenja tako v Ljubljani kot v Srbiji.
A tudi sicer je ljubljanski študentski aktivizem brez prave vsebine. Temelji, tako kot podpora srbskim študentskim protestom, na sledenju tujim trendom, naj gre za terenske akcije ali za ideologijo in retoriko. Delno je za to kriv poseben študentski kavelj 22. Študentski čas je tudi za tako imenovanega večnega študenta še vedno prehodno obdobje. Študentska politika zato večini ni zanimiva. Rektor univerze, študentski boni, korumpiranost Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, vse to bo čez leto ali dve popolnoma nerelevantno. Od drugih tem so študenti relativno odmaknjeni, vsaj tisti, ki imajo zaradi družinskih financ možnost, da se ukvarjajo s čim drugim kot delom prek napotnice. In tisti potem ideje prej najdejo na angleško jezičnem internetu kot v materialnem svetu okrog sebe. Večina aktivizma je tako v resnici namenjena dobremu počutju študentskega aktivista, veselega priložnosti, da se družbeno angažira, preden tudi sam dobi redno zaposlitev in se utopi v množici prisilnih konformistov na večnem popotovanju od kuće do posla in nazaj.
Največji problem študentov v Sloveniji so stanovanja, vendar se prav na tem področju najmanj dogaja. Slovenski aktivisti, vključno z Društvom Iskra, so komaj zmožni kdaj pa kdaj organizirati protest, na katerem ponavljajo prežvečene meglene lajne o nekakšni stanovanjski pravičnosti. Ampak ravno stanovanja so tisto, za kar bi lahko obstajal dejanski mobilizacijski potencial. Koga brigajo javne menze, študenti hočejo bone brez doplačila. Stanovanja po drugi strani so splošen problem, ki se ne razreši oziroma ne izgubi vse relevantnosti z diplomiranjem. Namesto abstraktnih razglašanj nasprotovanja vojnam, zahodnemu kapitalu in nevidnosti dela žensk, ki ne prizadenejo nikogar, bi stopili na največji žulj slovenske posttranzicijske socialne ureditve.
Da bi karkoli dosegli, pa ne bi bil dovolj samo protest, ampak konkretne akcije. Začeli bi lahko z zasedbami fakultet, nadaljevali pa z najemniškimi stavkami, torej z organiziranim neplačevanjem najemnin, za kar bi bila najprej potrebna močna organizacija. Ta bi lahko nastala le na podlagi mobilizacije ob konkretnih in ciljno usmerjenih akcijah, na primer začetnih zasedb. Potrebni bi bili tudi jasni cilji, ki se jim ne bi bili pripravljeni odreči v zameno za simbolične izjave, in ki jih ni mogoče skristalizirati s površnim prevzemanjem ameriške levičarske retorike. Tega študentski aktivisti ne gradijo. To je težje kot vsake toliko skuhati golaž, ki mora biti zavoljo zadovoljstva nad lastno naprednostjo veganski, in temu reči opozarjanje na problematiko študentske prehrane. V redu, smo opozorjeni. Kaj zdaj? Reč’.
Komentarji
slej
common iskra L
Opažam, da je APR z menjavo uredništva močno spustila standard prispevkov, ampak tole pa je novo dno. Res vam mora primanjkovati tematik za komentarje, če pišete takšne neumnosti, kot je ta komentar. Tudi če se morda lahko z nekaterimi deli komentarja strinjam, se sprašujem, kaj podeljuje avtorju pravico pisati takšne stvari, če sam za dobrobit študentsva ni naredil točno nič. Prav nasprotno, za takšno klobasanje je še plačan in to iz študentskih prispekov. APR in avtorju predlagam, da, v kolikor mislijo, da vejo kako in v povezavi s čim se je potrebno politično organizirat, to tudi storijo, namesto, da ščijejo na vse in vsakogar iz svojega zakajenega 6. štuka. Uredniška politika pa je izgleda da tako ali tako na psu, če se tolerira neumnosti in nesmisle kot je ta komentar.
Šta je pesnik hteo da kaže? Kaj je tu sploh teza komentarja, onkraj tega, da kurca Iskro?
se tudi strinjam v parih pointih s komentarjem, absolutno podpiram vsako pluvanje po iskri. mislim pa da si avtor sam tudi zlo nepremišljeno in naivno predstavlja te “konkretne akcije”, katere naj bi slovenska študentska društva kao morala vodit če bi bila vredna karkoli. slovenski študent pač kljub vsemu uživa dosti finančne podpore staršev, ima zastonj študij in, bodmo iskreni, se mu materialno godi veliko bolje kot marsikateremu tujemu študentu. in da bi se lotil izredno riskantnega manevra, ki je nepremičninski štrajk? še po legalnih poteh se ne uspe ali želi organizirat, kaj šele, da bo kršil zakon z neplačevanjem rente in riskiral, da ga najemodajalec fukne iz fleta lol to je še hujši politični idealizem kot iskrin (da niti ne omenjam, koliko študentov živi na črno). takšni štrajki zahtevajo sodelovanje ogromnega dela najemojemalske populacije, študentje in mladi ex-študentje pa predstavljajo pljunek v morje ljubljanskemu trgu, ki pa kot celota doživlja toliko povpraševanja, da lahko, mejte me za pesimista, brez problema pretrpi kakršenkoli poskus štrajkarske akcije. takšne akcije prej delujejo, če so usmerjene proti določenim najemodajalcem, ki imajo v lasti ogromno posesti (in ne proti stanovanjskemu trgu kot takemu), sicer je malo težje štrajkati, če so stanovanja na trgu razkropljena med ful posameznih lastnikov. nepremičninski štrajki zahtevajo tud nek skupni podporni fond najemojemalcev (vso srečo) sicer cela stvar zelo hitro razpade, ko folk začne zgubljati streho nad glavo. organizacija gor dol, razmer in družbenega momentuma za tak štrajk absoltuno ni, kaj šele za njegov uspeh. misliti drugače je čista (morda iskra-level) fantazija
irelevantno, dokler ne dobimo komentarja Domna “Ataturk” Vrhovnika
Če bi si pogledal npr. kako se organizira zadevo kot je najemniški štrajk, bi avtor vedel, da v trenutni razpršenosti lastništva stanovanj tak štrajk preprosto nima dobre možnosti da se zaštarta kaj šele da uspe.
Ali Iskra dela napake? Definitivno jih, in to je neubežno če dejansko probaš kaj nardit. Lahko se je počutiti brezmadežno in vsevedno, če se niti ne probaš organizirat onkraj tega kako boš znova pisal drek na ekranu.
Kolk faking broke "hot take"
Mehurček se razvija v gangreno. Anarhisti et al. posegajo po stalinistični cenzuri da ohranijo status quo doomerizma. Zdaj ko so ŠOU volitve mimo je spet v duhu 'neomajne kritike' spraviti se na Iskro. Ma, pas što laje, ne ujeda. Amorfna gmota je zmožna veliko interpretirati, manjka pa ji hrbtenica kaj spremeniti. Tp.
"Največji problem študentov v Sloveniji so stanovanja, vendar se prav na tem področju najmanj dogaja."
okej bro do something, namesto, da hejtaš zastonj vEgAnsKE obroke
Obžalujem ta prispevek. Levičarji smo že tako v resnici manjšina, če se pa pričkamo med seboj smo pa čisto namen sami sebi. Jeibga, Trontelj was right.
Kaj ste se zdej zbral vsi Iskra dick riderji v komentarjih. Do danes povprečen slovenski študent od te smol bean oh tako radikalne študentske organizacije (katere projekte v glavnem financirata slovenska vlada in EU) ni imel ama nobene koristi, niti materialne, niti, recimo temu "teoretske" ali "zavestne" ali kakorkoli, predvsem pa ne večinski delež študentstva ki pač ne izhaja iz ff/fdv mehurčka in ne hodi na jebeni veganski golaž v "javne menze" (katere pa itak krijemo davkoplačevalci). Neke idealistične kvazisocialistične brošure ter rutinski protestni shodi, ki na tej točki delujejo bolj kot mini kulturni festivalčki za henganje in pecanje, si pa res ne zaslužijo takšnih zvestih branilcev. Mislim a je to res vse, na kar ste pripravljeni pristati? Vidite v takšnih klavrnih akcijah karkoli koristnega, karkoli konstituitivnega za neko širše študentsko gibanje, katerega funkcija bi presegla moralno onaniranje pod krinko političnega boja? Je to to, ko nekdo "proba kej nardit" in vmes "dela napake"?
Mislim da je Iskrin edin realni namen to, da naredi blamažo ideji študentskega organiziranja (s strani državnih organov vzgojena opozocija, če hočete) in da v sleherniku vzbudi gnus ko ta zasliši frazo "študentsko organiziranje". No pa seveda to, da študentom iz prej omenjenih fakultet prihrani delo za blagajno in zraven vzrodi priden, profesionalni aktivistični razred. O tem pa je Bordiga nekoč prav lep tekst spisal.
Hahaha so bogi.. Naj si raje poiščejo službo v politiki, pa bo njihovo delo vsaj plačano...
Kaj je narobe če jemlješ denar EU? Tudi Lenin je z nemškim vlakom prišel.
Buraz če ti hodiš na iskra proteste zato da pecaš je to tvoj problem
Meni se pa zdi prav lepo, da se je iskra po nekem loony post-radfem obdobju, ki so ga res močno zaznamovale osebe, ki jih danes gledamo v raznih sindikatih, ob (znanih) politikih in pa ngojih, končno malo prebudila in ponovno postala nek akter v študentski politiki. Pa kaj, če dobijo EU pare, dobijo tudi moj odstotek dohodnine 🤓
@anti anti anti
Še to, če smo iskreni je Iskra že od same ustanovne ekipe dalje imela v svojih vrstah kar nekaj nadobudnih Casanov.....
Povprečen iskra reel ima večjo gledanost kot povrpečna RŠ oddaja poslušanost, lp.
Dobrodoslo, ampak tud easy-way-out kritika s tem kavljem in demografsko razlago.
Študij je čisto smiseln teren zarad vloge, ki jo ma pri reprodukciji delovne sile, sploh pa je študentsko delo tud konkreten faktor slovenskega trga dela.
Kar je slepa ulica pri naprednih študentskih društvih je ideja, da študenti predstavljajo koherentno družbeno skupino s koherentimi interesi. Vprašanje je torej iz kakšnih razrednih ozadij so člani Iskre in kako med sabo organizacijsko brzdajo otroke menedžerjev, evroposlancev in profesorjev, da društvo ne bo samo valilnica novih.
Se strinjam s komentarjem, karkoli te Iskra vegani rekli pod prispevkom. Čas je že bil, da se tem ciašem in natovim plačancem stane na put! Edina pravilna linija, ki jo imam tudi Apr, je podpora Mihe “Dolanc” Kordiša, edinega pravega socialista onkraj Venecuele!
A vam je na APR zmanjkalo dejanskih relevantnih tem za poročat, da 'poročate' in ustvarjate drame s študentskimi organizacijami...
Žalostno, da je potrebno plunt v skledo ene redkih socialisticne organizacije pri nas, da sam sebi dviguješ poslušanost. Apr je pa res padel nizko, da udriha po svojih zaveznikih. Urednica naj odstopi, papeški Čelik pa naj raje pogleda koga v oči preden ponuja napotke o organiziranju.
My man a boš res primerju iskro s faking leninom LOL. Vsi vemo, da so nvo-ji prava revolucionarna avantgarda. Sicer pa črpanje EU keša čist podpiram kot pragmatičen move (četudi je vprašljiv pri organizacijah ala Iskra, ki potem ne morejo kurcat roke ki jih hrani), al je poanta v tem, da Iskra s tem dnarjem nič konkretnega ne naredi. Kaj, par predavanj, letnih protestnih shodov in instagram infografik (koliko podobnih organizacij vse te stvari celo uspe furati brez kakršnegakoli budgeta?), za veganski golaž bi pa mogu vriskat al kako? Še enkrat, kaj dejansko počne Iskra, da bi si zaslužila mesto realnega "akterja v študentski politiki"? Prava politična moč v študentskem svetu trenutno ekskluzivno leži v rokah ŠOU, ki ga pa Iskra že od svojega začetka neuspešno želi "radikalno reformirat" a od teh prizadevanj uspe pol kurca. Da bi razvila ali gradila neko paralelno, izven-institucionalno, popularno študentsko gibanje, pa je, boste tudi istrofili morali priznati, za zdej samo lepa fantazija
Čisto dobra kritika, ampak očitno je, da avtor nima kaj veliko praktičnih izkušenj s tovrstnim aktivizmom. Veliko lažje je kritizirati kot pa kaj dejansko narediti, to bi lahko razumel.
Kritika bi lahko bila tudi bolj konstruktivna, a verjetno se potem avtor ne bi mogel počutiti, da je "ownal" iskro in pokazal kako bister je.
Zakaj ta prispevek prežema toliko pasivne agresije? Avtor zveni prav naduto.
Označiti antiimperializem kot deviacijo od razrednega boja? A je resen?
A bi udeleženci protioblastnega protesta morali biti na nasprotnem polu kot oblast pri čisto vsakem družbenem vprašanju? Seveda ne. Biti tam kot anti-nato delček je čisto prav, tako se lahko poskrbi, da anti-nato sentiment ni le v rokah četnikov in njim podobnih.
ukiniti iskro, ukiniti radio študent, ukiniti PLAC, ukiniti IDŠ, ukiniti vse študentske organizacije in vse pretendentne poznavalce trenutnega političnega zeitgeista. sestat, da se zmenimo kaj in kako. dobimo se na branju prvega zvezka kapitala ob 18:00 v baru vesolje. geslo je "aufhebung".
ne morem, vaje mam takrat
Joooj pa prav danes bo uvodni sestanek? Jaz imam tudi obvezne vaje takrat, ti šment! A lahko prestavimo na ponedeljek prosiiiim??
Pa dejmo ne brat Marxovega Kapitala, ful jače je Althusserjevo Branje Kapitala! Zgodovina gre naprej, vrnimo se v XX. stoletje!!
zaradi strukturne nezmožnosti udeležbe in implicitnega izdajalskega revizionizma med zainteresiranimi današnje srečanje, ter s tem revolucija, odpade. se vidimo na naslednjem kvir anarhističnemu sejmu!
Komentiraj