V delikatesi aktivističnega in protestnega klobasanja doma nam je minula Prešernova sobota ponudila dve izbiri: kranjsko klobaso v Ljubljani in šaleško tlačenko v Velenju. Poglejmo, kaj vsebujeta in kakšne posledice lahko v prihodnje povzroči njuno zaužitje.

Aktiviste v Ljubljani je bolj kot dolgoletno uničevanje prestolnice po meri bogatih, ki ga izvaja mestna občina z Zoranom Jankovićem na čelu, ujezila županova podpora srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću. Mnogokrat javno izpričano prijateljevanje mogotcev je zaradi tega, ker so srbski študentski protesti zadnje čase pač medijsko popularni, postalo povod za protest in zahtevo po – opravičilu. Vsebina protestov v podporo srbskim študentom, ki v Ljubljani ob sobotah potekajo že kar redno, je zdaj dobila trejdmark, oznako kakovosti »Janković – Vučić«. Tako kot si je pred kakim desetletjem dotlej navadna kranjska klobasa po večstoletnem boju za osvoboditev zaslužila postati zaščitena in oznamčena kranjska klobasa. 

Gotovo drži, da se je zaradi novega žiga na ljubljanskih ulicah zbralo občutno več ljudi, kot se jih zbere na navadnem protizokijevskem protestu ali navadnem protestu v podporo srbskim študentom. V tem smislu moramo organizatorjem čestitati. Naredili so klobaso, ki je večja od preprostega seštevka obeh protestnih klobas, če ju pojemo ločeno. Kaj ko je nadev ostal enak. V Ljubljani gre vedno znova za natančno odmerjene in topično zamejene pozive skupin, katerih imena se s časom lahko izmenjujejo, populacijska in vsebinska struktura pa ostaja enaka. Zaužitje ljubljanske klobase prebavo za trenutek ali dva sicer spodbudi. Ker pa so naši želodci njenega občasnega, a rednega doziranja dodobra navajeni, se kmalu pomirijo in vrnejo v utečeni prebavni cikel.

Razlog je v preverjeni začimbi ljubljanske klobase: škandalu ali pompu, ki služi kot povod za proteste. Organiziranje na temelju hajpa, kakor temu rečemo s tujko, je postalo pravi trejdmark ljubljanskega aktivizma, čemur lahko pod različnimi karnevalskimi znamkami sledimo vsaj od žigosanja protestov sredi zadnje velike krize za vseslovensko ljudsko vstajo. Kako se konča organiziranje in »stopnjevanje pritiska«, ko se medijski pomp enkrat poleže, dobro vemo.

Ljudska iniciativa Velenje, ki je javno nastopila pred letom dni s protesti proti dragemu ogrevanju v Šaleški dolini, svojo tlačenko polni z vsem, kar ji pride pod roke. Od položnic za komunalne storitve do žalovanja in pozivov k odgovornosti zaradi smrtonosne nesreče rudarjev pri delu v premogovniku. Od boja za delovna mesta v rudniku in Termoelektrarni Šoštanj do nasprotovanja »energetskim prevaram« in zelenemu prehodu. Od zgražanja nad aferami lokalne in nacionalne socialdemokratske kabale do boja »za kulturo in moralo v gospodarstvu in politiki«.

Na količine posameznih sestavin se v Ljudski iniciativi Velenje ne ozirajo. Za čvrstino šaleške tlačenke poskrbi želatina, ki vse sestavine poveže v celoto: boj proti korupciji. Korumpirana želatina zagotavlja, da imajo povod za organiziranje in proteste vedno pri roki. Je vezivo, v katero paše karkoli in hkrati vse.

Kot vsebinski vodja iniciative se kaže nekdaj borbeni sindikalist Asmir Bečarević, ki ga je Premogovnik Velenje leta 2022 nezakonito odpustil. Prvi obraz iniciative je Sara Bajec, medijski javnosti znana po udeležbi v resničnostnem šovu Kmetija. Skupaj tvorita izpostavljeno jedro polnilcev tlačenke. Včasih bi lahko iniciativi po vsebinski plati očitali dezinformiranje in zavzemanje lunatičnih stališč. Denimo pri močno poenostavljenih razlagah delovanja energetike, s katerimi tržno prodajo elektrike iz Termoelektrarne Šoštanj slikajo kot nekakšno načrtno prevaro lokalnega prebivalstva. Vendar ima iniciativa za retoriko, po kateri je vse, kar se dogaja v Šaleški dolini, zarota proti lokalnemu prebivalstvu in delavstvu, več kot očitne razloge v dejanskih materialnih okoliščinah lastnega, lahko bi rekli lumpenproletarskega življenja.

Pomislimo na afero Spirit ali razdeljevanje evropskih milijonov, ki naj bi bili namenjeni gospodarskemu prestrukturiranju regije na poti zapiranja premogovnika. Ne glede na to, ali imajo Socialni demokrati z gospodarskim ministrom Matjažem Hanom na čelu pri razdeljevanju denarja pajdašem stranke dejansko umazane roke ali ne, je dejstvo, da evropski milijoni ne bodo materialno pomagali lokalnim delavcem, povsem resnično.

Pomislimo na zakon o reševanju Holdinga Slovenske elektrarne, kakor bi se moral resnično glasiti naziv Zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga, ki ga je parlament sprejel decembra. Dolgoročne posledice zakona za daljinsko ogrevanje v Šaleški dolini so močno meglene – v vladi in na kohezijskem ministrstvu pod vodstvom še enega socialdemokrata, Aleksandra Jevška, napovedujejo še več ločenih zakonov. Po drugi strani je s sprejetim zakonom črno na belem zagotovljeno, da se je Holding Slovenske elektrarne znebil ekonomsko in okoljsko neracionalne ter vsem znane koruptivne investicije v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj in odgovornost za reševanje termoelektrarne in premogovnika prenesel na državo.

Sklepajmo zdaj iz obeh naštetih dejstev o dolgoročnih obetih tako imenovanega pravičnega prehoda širše Savinjsko-Šaleške regije. Termoelektrarna Šoštanj bo nekako životarila na aparatih, kdo ve, do kdaj. Mednarodna svetovalna korporacija Deloitte medtem piše scenarije prehoda, iz katerih izhaja, da bo prehod pravičen le za zasebne podjetnike, ki si bodo uspeli izboriti evropske in državne subvencije. Center za pravični prehod Saša, ki deluje v okviru regionalne razvojne agencije, denimo v sklopu svoje akademije pravičnega prehoda ponuja izobraževanje za energetske menedžerje in uspešne prijavitelje na razpise. Tisočim delavcev, ki bodo ob zaprtju rudnika in termoelektrarne ostali brez dela, bodo ti menedžerji v najboljšem primeru lahko ponudili jarme novih izkoriščevalskih zaposlitev.

Šaleška tlačenka, ki jo polnijo v Ljudski iniciativi Velenje, kot vidimo, nudi plodne pogoje za organiziranje razočaranega in brezposelnega delavstva. Da bo dotična iniciativa to zmogla, sicer dvomimo. Ob napovedi o udeležbi na naslednjih lokalnih volitvah, ki so jo omenjali minulo soboto, kaže slabo. Največ, kar lahko šaleška protestna tlačenka povzroči na tak način, je začetek rušenja dedne oblasti Socialnih demokratov v Velenju in zamenjava ene strankarske oblastne organizacije z drugo, po možnosti desničarsko.

Alternativa? Klobase vseh (slovenskih) dežel, združite se v Velenju!