Stavko delavk v prodajalnah in skladiščih Tuša, ki so jo v sindikatu napovedali za zadnjo soboto leta, so v vodstvu sindikata v noči s petka na soboto odpovedali. 30. december so izbrali, ker gre za enega za trgovce najbolj dobičkonosnih dni leta. Toda Sindikat Tuš je sprejel ponudbo vodstva Tuša za povišanje osnovnih plač prodajalk na 1180 evrov bruto. Kot so sporočili iz sindikata, so s tem osnovne plače dvignili za 120 evrov. 

Od začetka sindikalnega organiziranja v trgovinah Tuša, ki se je s pomočjo aktivistov Centra za družbeno raziskovanje, znanega kot Cedra, začelo pred približno dvema letoma, so osnovne plače prodajalk dvignili za skoraj 70 odstotkov. Podatek navaja Goran Lukić iz Delavske svetovalnice. Kljub temu mnoge delavke odločitev vodstva sindikata, da stavko odpove, obžalujejo. Dvig plače namreč ni bila edina stavkovna zahteva. Delavke Tuša so zahtevale boljše delovne pogoje, zmanjšanje delovnih obveznosti, več prostega časa in prenehanje nenehnih premeščanj med poslovalnicami.

Ne le da je vodstvo sindikata s sprejemom ponudbe uprave pristalo na plačo, nižjo od minimalne – kar je bila tudi osrednja stavkovna zahteva. Delavke so za povrh doživele reprizo predlanskega decembrskega dogajanja v Tušu, ko je sindikat z vodstvom podjetja Engrotuš pod Andražem Tušem sklenil dogovor in pripravljeno stavko odpovedal. Že dva meseca po sklenjenem sporazumu so delavstvo doletele nič kaj prijetne posledice odpovedane stavke. 

Dogovor z vodstvom je takrat urejal na primer natančno evidenco delovnega časa v skladu z Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti. V praksi to pomeni, da bi moralo podjetje čas, ko so delavke na delovnem mestu, šteti za delovni čas in ga tudi plačati. Gre predvsem za primere, ko delavke po zaključku uradnega delovnega časa ostanejo v poslovalnicah in torej delajo neplačano. Preprosto. 

Vendar uprava Engrotuša določil dogovora ni izvedla. Zakaj bi jih, če lahko podjetje z nezakonito prakso v enem tednu pridobi več kot uro in pol presežnega dela od vsake delavke, kar se pretaka v neposreden profit podjetja na račun delavstva. Ne le da se lani Engrotuš ni držal dogovorjenih določil sporazuma, ampak je še enostransko, mimo sindikata spremenil pravilnik o plačah in tako ukinil dodatek za odgovornost, dodatek za obdelavo mesa, za opravljanje inventur ter dodatek zaradi napredovanja na delovnem mestu. Spremenili so tudi kriterije in merila za določitev dodatka za delovno uspešnost in ukinili še več drugih dodatkov. Vrh tega je uprava odpustila več delavcev, ki so se včlanili v sindikat, med njimi člana pogajalske skupine.

Konec predlanskega in začetek lanskega leta se je torej izkazalo, da sta bila odpoved stavke in odločitev za dogovor z vodstvom za delavstvo v Tušu slaba. Res je vsaj, da so se letos v sindikatu z vodstvom pred odpovedjo stavke dogovorili le o dvigu osnovne plače, tako da vsaj vnaprej vemo, da vodstvo ostalih zahtev ne bo izpolnilo.

Plače v trgovskem sektorju so nizke in kljub zvišanju ne dosegajo osnovne minimalne plače, ki je lani znašala 1203 evre. Iz Sindikata Tuš so sicer sporočili, da je naslednji cilj kolektivna pogodba, v kateri se bo med drugim uredilo »redno usklajevanje osnovnih plač z dvigom minimalne plače in inflacijo«. To bodo zagotovili, kot pravijo, z vztrajanjem v delavskem organiziranju. Toda pogajanja o kolektivni pogodbi delavk v trgovini – stara se je iztekla s koncem leta – so stvar celotne panoge, ne zgolj Tuša in lokalnega sindikata. 

Usklajevanje plač z minimalno plačo se je, kolektivni pogodbi navkljub, za podjetje Tuš izkazalo kot povsem nezaželeno. V podjetju so izvedbo stavke skušali preprečiti na več načinov, posebej poetično s pismom ustanovitelja in petinskega lastnika podjetja Engrotuš Mirka Tuša. Ta je delavke in delavce čustveno izsiljeval, češ, ali jim je res vseeno za Tuš, a jim je tudi ne tako posredno grozil s tem, da bodo ostali brez služb, ker bo zaradi njihovega protesta kupec šel h konkurenci in ga ne bo več nazaj. Zaradi stavke, ne zaradi obupnih delavskih pogojev, ki so vzrok stavke, bo njihovo delovno mesto negotovo, je impliciral. K zvestobi podjetju in tudi njemu osebno je delavke pozval, ko se jim je zanju zahvalil v koncu svojega jokavo-grozilnega mejla. 

Gre za več kot nesprejemljive pritiske. Po trditvah sindikata gre za nedopustne in prepovedane grožnje, zato so naznanili prijavo Mirka Tuša inšpektoratu in policiji. Toda v najboljšem primeru bo Mirko Tuš, v preteklosti pravnomočno obsojen zlorabe položaja in pranja denarja, poravnal denarno globo. Seveda lažje kot da bi ustregel delavstvu. Zato se delavstvo težko zanese na zakonodajo, ki je v prid kapitalistom, in bi moralo delavski boj zaostriti. Kljub ustrahovanju tistih, ki bi zaradi stavke izgubili nekaj dobička. V tej luči so pritiski na delavke dokaz moči, ki jo ima organiziran delavski boj. Odpoved stavke, za katero so se v vodstvu sindikata odločili kljub vztrajanju večine sindikaliziranih delavk, da stavko želijo izvesti, je ob tem spoznanju še bolj vprašljiva. 

Vir fotografije: STA