Idilično Irsko, deželo belih ovčic, temnega piva in zelenih travnikov, je prejšnji teden pretresla tragična smrt noseče Indijke Savite Halappanavar.

31-letna Savita je v sedemnajstem tednu nosečnosti zaprosila za prekinitev nosečnosti, saj je tožila za bolečinami v hrbtu, spontani splav pa naj bi bil zaradi njih tako ali tako že v teku. V univerzitetni bolnišnici v Galwayu, ki leži na zahodni irski obali, pa njeni želji po splavu niso ustregli. Po navedbah njenega soproga so Saviti dejali, da ji splava ne morejo opraviti, ker je zarodek še živ. V bolnišnici je preživela osem dni, medtem pa večkrat zaprosila za prekinitev nosečnosti. Zdravniki so ji zatrjevali, da imajo zvezane roke, vse dokler zarodku bije srce. Savita je medtem trpela hude bolečine, nazadnje pa umrla.

V tem primeru je očitno povsem odpovedala razumna presoja zdravstvene ekipe, ki pa naj bi le ravnala v skladu z irskimi zakoni. Splav je v Republiki Irski namreč prepovedan, razen v primerih, ko je resno ogroženo življenje matere, ne pa zgolj njeno zdravje. Ravno presoja ali gre za ogroženost zdravja ali življenja matere, je bila tokrat napačna, odpira pa številne pomisleke o ustreznosti take zakonodaje.

Savita in njen mož sta si otroka sicer želela, a sta ocenila, da je splav zaradi težkih zdravstvenih okoliščin potreben. Tako se je morala Savita soočiti z dejstvom, da v državi Zahodne Evrope nima pravice odločati o svojem lastnem telesu. Splav ni lahka odločitev, a vendar bi morali ženskam dati možnost, da to odločitev sprejmejo same, ne pa da se na mesto odločevalca namesto njih postavi država. Vsi tisti, ki splavu nasprotujejo, imajo v primeru njegove legalizacije še vedno možnost, da ga ne storijo. Ni pa prav, da ti, tako imenovani zagovorniki življenja, svoj vrednostni sistem, ki temelji na določenih verskih normah, vsiljujejo ostalim. Saviti, po veroizpovedi sicer hindujki, so, kot je poročal njen mož, izrecno dejali, da ji splava ne bodo opravili, ker je Irska katoliška država. Že res, da ima vsaka suverena država pravico, da sama oblikuje svoje zakone, a vendar je zaskrbljujoče, da razvita država Evropske unije svoje zakone sestavlja na podlagi verskih norm, ki jih vsiljuje tudi ljudem drugačne veroizpovedi. V tem primeru ženskam te norme vsiljujejo vplivni klerikalni krogi, sestavljeni iz pretežno moških odločevalcev, in jim onemogočajo, da se odločajo po svoji lastni vesti in presoji. Irska je sicer ena izmed najbolj konzervativnih držav v Evropi, kar 84 odstotkov prebivalstva pa je katoliškega.

Ob tragičnem dogodku se je na ulicah Dublina zbralo okoli 10 tisoč ogorčenih ljudi, ki so se zavzeli za spremembo zastarele zakonodaje. Poslanka levousmerjene stranke Dáil Claire Daly je dejala, da je Savita umrla zaradi politične strahopetnosti irskega establišmenta, podobna shoda pa sta potekala tudi v Galwayu in Limericku.

V Sloveniji zakonodaja predvideva možnost umetne prekinitve nosečnosti, ki že traja več kot deset tednov, le v primeru, če je nevarnost posega za življenje in zdravje nosečnice ter za njena bodoča materinstva manjša od nevarnosti, ki grozi nosečnici ali otroku zaradi nadaljevanja nosečnosti. V takih primerih o zahtevi nosečnice odločajo komisije prve in druge stopnje za umetno prekinitev nosečnosti.

Kljub temu pa pri nas še vedno obstaja kar nekaj nasprotnikov splava. Kot zadnji je svoje mnenje javno izpostavil zdaj že nekdanji kandidat za predsednika države Milan Zver, ki je dejal da splav kot tak ni upravičen, dopuščal pa bi ga samo v primeru izjemnih okoliščin.