Suženjstvo mladoletnih mater
Premier Robert Golob je pred dvema tednoma na izredni seji novomeškega občinskega sveta ob izžvižganju protestnikov pred občinsko stavbo, ki so v živo na platnu spremljali prenos seje, napovedal Šutarjev zakon. Z omnibus zakonom vlada posega na področje policijskega posredovanja, pravosodja in nenazadnje tudi socialne politike. O ustavni neskladnosti svežnja zakonov, ki ga koalicija, sploh pa zvesti poslanci Svobode z Lenartom Žavbijem na čelu hvalijo in zagovarjajo na vse pretege, je bilo mnogo povedanega – zlasti na področju policijskih pooblastil, ki jim kot pendant sledi ločena odločitev vlade o aktivaciji 37. člena zakona o obrambi. Čeprav v času trenutne vlade politična sfera bliskovito drsi v desno, Golob in druščina vsakič znova dokazujejo, kako daleč od sredine v desno so se premaknili. Ponoven dokaz tega je premierjev govor, v katerem je ob bok kaznivim dejanjem, ki jih je imenoval za organiziran kriminal in ki so »opravičilo« za njegove represivne ukrepe, postavil tudi mladoletniško nosečnost.
V govoru na seji je tako ob naštevanju vseh mogočih politik sankcioniranja za »zavržna dejanja« navedel tudi nosečnost mladoletnic in njihovo prejemanje otroških dodatkov. Dejal je, da bodo ukinili otroški dodatek za vse mladoletnice, saj da ne morejo finančno spodbujati, da imajo punce otroke pred 18. letom starosti. Da je odgovornost zanje na starših, da oni zanje poskrbijo tudi finančno, ne pa da država spodbuja finančni model, ki punce vleče iz normalnega življenja v suženjstvo … v romskih naseljih. Premier je tako mladoletnice, ki zanosijo in se iz kakršnih koli razlogov odločijo obdržati otroka, označil za finančne parazite in jih še dodatno stigmatiziral.
Nič boljši ni bil odziv ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti botra Mesca, na čigar področje ukrep pravzaprav sodi. V oddaji Odmevi je minister ukrep zagovarjal, češ da Centri za socialno delo s tega področja poročajo o več mladoletnih nosečnicah mlajših od 15 let, ob tem pa je takoj dodal, da je kaznivo imeti spolne odnose z mlajšimi od 15 let. Pri tem se je skliceval na kazenski zakonik, ki v 183. členu definira spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let. Dovolj je, da si preberemo prvi odstavek člena, ki kot storilca kaznivega dejanja posredno definira osebo, ki spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo drugega ali istega spola, ki še ni stara 15 let. Nanaša se torej na storilca in ne na osebo do 15. leta starosti. Zakaj torej vlada skuša z odvzemom otroškega dodatka kaznovati prav osebe, ki jih kazenskih zakonik z omenjenim členom skuša zaščititi?
Dodaten oksimoron je Meščeva izjava, da se moramo kot družba vprašati, ali je primerna trenutno veljavna politika za primere, ko je imel nekdo spolni odnos s tako mlado punco ali ko je bila v to celo siljena. Naši vrli liberali, ki so kakopak moški, ker je le moški spol poklican za odločanje o ženskah in ženskih telesih, očitno nimajo pojma o mladoletni nosečnosti. Zanositev in materinstvo v času, ko je dekle mladoletno, seveda nikakor ni omejeno na romsko populacijo. Retorika, ki temelji na prepričanju, da imajo pripadnice romske skupnosti otroke le zato, da se dokopljejo do denarja preko otroških dodatkov, je predvsem rasistična in zavajajoča. Prav tako je zavajajoče prepričanje, da so vse mladoletne nosečnosti, zlasti v romskih skupnostih, posledica spolnega nasilja. To je le voda na mlin antiromskega fašističnega narativa, ki Rome prikazuje kot nasilne posameznike, ženske, v tem primeru Romkinje, pa kot pasivne subjekte.
Mladoletniška nosečnost je v svoji biti problem družbene neenakosti. Reproduktivno zdravje je namreč v prvi vrsti vprašanje dostopnosti do kontracepcije, ginekologa in izobraženosti na področju spolnosti. Gre torej za slabe materialne okoliščine posameznic, ki pa nikakor niso posledica njihovih dejanj, temveč sistema. Podobno kot pri razpravah o splavu se liberalci pogosto sklicujejo na tako imenovane skrajne primere. Tako v primeru abortusa kot zanositve mladoletnih deklet se omenja nosečnost kot posledico posilstva ali incesta. Storilci teh kaznivih dejanj morajo biti vsekakor kaznovani, ne smejo pa ti primeri postati gonilci narativa, saj so kot taki za omogočanje dostopnosti reproduktivnega zdravja in pravic za vse neproduktivni. Pozornost s sistemskih problemov in neenakosti v družbi, posledice katerih so tudi mladoletniške nosečnosti, namreč preusmerja na posameznike in njihova dejanja.
Z odvzemom ali omejevanjem izplačila otroškega dodatka za mladoletne matere vlada pravzaprav posega v pravice otroka in ne starša ter otrokom odvzema posebno varstvo, ki naj bi ga z izplačevanjem socialnih transferjev vsem otrokom nudila država. S prekinitvijo izplačevanja otroškega dodatka bi tako vlada že ob rojstvu otroka zakoličila njegov neenak položaj v družbi. Prav tako implicira, da bo z odvzetjem pravice do otroškega dodatka mladoletniško nosečnost preprečila, kar nikakor ne drži.
Premier Golob v svoji izjavi, ko reče, da trenutna politika na tem področju dekleta vleče iz normalnega življenja v suženjstvo, nasprotuje samemu sebi. Suženjski odnos, če želite, ustvarja vlada sama, ko z represivnimi ukrepi in brez kakršnih koli ukrepov za izboljšanje dostopnosti žensk do ginekologa, mater do pediatrov za njihove otroke in nežugajoče spolne vzgoje povečuje razslojenost.
Samooklicana levosredinska vlada si je nato ugled skušala popraviti, ko je Šutarjebv zakon v dotičnem primeru korigirala na način, da bi z dodatkom upravljal Center za socialno delo, ki bi moral poleg tega v primeru mladoletne nosečnosti obvezno presoditi o prevzemu skrbništva tako nad mladoletno materjo kot njenim otrokom. Pri tem se sklicujejo na zaščito otroka in matere, pri čemer pričakovano niso sprejeli nobenega ukrepa na področju reproduktivnega zdravja. Zagotovili so si le, da je njihova volilna baza, ki je kljub pograbitvi antiromske histerije spregledala spornost ukrepa, zdaj zadovoljna.
Tudi s »popravkom zakona« vlada najranljivejšim odvzema socialne pravice, poglablja njihovo revščino, jih stigmatizira, obravnava kot kriminalce, s tem pa nikakor ne bo dosegla integracije Romov, za katero si tako zvesto prizadeva. Kjer je histerija, je več kot očitno tudi represija.
Dodaj komentar
Komentiraj