Takoj je v resnici danes
Premier, zdravstveni minister in ljubljanski župan so v nastopu, ki je jasno pokazal, kdo med tremi gasilci požara v slovenskem zdravstvu je v resnici šef, uradno otvorili »leto reform«, kot se je ničkolikokrat izrazil Robert Golob. Rešitev seveda še ni blizu, so pa zato pompozno napovedali vnovične analize in sestanke. Danes se z mediacijo Radka Komadine iz zdravniškega društva sestajata minister za zdravje Danijel Bešič Loredan in predstavniki zdravniškega cehovskega sindikata Fides. Do 18. ure naj bi bilo znano, ali se bodo uspeli dogovoriti o stavkovnih zahtevah, ali pa bodo zdravniki in zobozdravniki jutri stavkali. Ne glede na to, ali bo minister z namenom preprečitve stavke pristal na glavno zahtevo po zvišanju vseh zdravniških in zobozdravniških plač za pet plačnih razredov in s tem na nadaljevanje izstopanja zdravnikov iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja, že vnaprej vemo, da bodo pri Fidesu prej ali slej svoje dosegli. V nasprotju s pacienti, ki pod okriljem Glasu ljudstva »stavkajo« že danes in se bodo čez kako uro zbrali na trgih devetih slovenskih mest.
Zdravniki uveljavljajo svoje interese. Bolniki trpijo. Golobov izraz podpore trpečim bolnikom je približno tako pomemben kot njegovo javno koketiranje s Participativno ljubljansko avtonomno cono, krajše Plac. Septembra je premier dejal, da ima v resnici raje Plac kot slabo banko. Četudi ne bi vedel, da slabe banke z novim letom tako ali tako več ne bo oziroma več ni – saj je vlada njeno premoženje in obveznosti prenesla na Slovenski državni holding –, bi Golobova izjava bila zgolj sladkanje grenke tablete, ki so jo na slabi banki pripravljali v obliki tožbe z zahtevo po izpraznitvi Placa. Podobno je danes s 130 tisoč »bolniki« ali »pacienti«, ki nimajo osebnega zdravnika.
Če zdravniki bijejo interesni boj z jasnimi zahtevami, imajo pacienti ali bolniki, v resnici državljani, le nedolžne želje. Kakor da bi pri tem, ali nekdo ima dostop do osebnega zdravnika, šlo za posameznikovo željo. Kakor da dostop do osebnega zdravnika ne bi bil temeljni materialni interes delovnega ljudstva. V bitki interesov in želja je zmagovalec znan vnaprej. Še toliko bolj, ker državljanom kot pacientom s pozivanjem na trge medvedjo uslugo delata tudi Glas ljudstva in Jaša Jenull. Čeprav namreč v Glasu ljudstva vseskozi poudarjajo, da jim gre za javno zdravstvo, bodo njihove »zahteve« in predlogi služili legitimaciji vladne reforme zdravstva, kakršnakoli ta že bo, če sploh bo. Podobno kot v koalicijski Levici so zahteve po javnem zdravstvu pri Glasu ljudstva povsem nedorečene floskule. Na primer: »Vzpostaviti je treba sistem 'javno-javno': javno financiranje za javne storitve. Zahtevamo, da vlada nemudoma predstavi svoj zakonski predlog oziroma zakonske spremembe obstoječih zakonov in v proces usklajevanja vključi tudi stroko in civilno družbo, nato pa zakon čim prej pošlje v parlamentarno obravnavo.«
Po drugi strani pa bi lahko konkretnejši predlogi za hitro reševanje akutnega pomanjkanja osebnih zdravnikov, ki jih imajo pri Glasu ljudstva, delovnemu ljudstvu škodovali. Za razbremenitev družinskih zdravnikov, o kateri rad govori sam minister za zdravje, tako med drugim pri Glasu ljudstva predlagajo, naj se urejanje kratkih bolniških staležev prenese kar na delodajalce. To je povsem jasno v nasprotju z materialnim interesom delovnega ljudstva, ki v tem primeru bolniške pač ne bi imelo več.
Pri splošnih predlogih je linija Glasu ljudstva podobna liniji Levice: čim bolj jasna ločitev javnega in zasebnega zdravstva. A ker ne Glas ljudstva ne Levica ne znata predstaviti, kako točno naj bi ta ločitev izgledala in kako točno bi okrepili javno zdravstvo, bodo o tem na koncu odločali v največji koalicijski stranki. Kot je med vrsticami dal vedeti vodja poslanske skupine Socialnih demokratov Jani Prednik, manjši koalicijski partnerici skrbi, da bosta pri reformi zdravstva ostali brez besede. Dejal je namreč, da bo na koalicijskem vrhu, ki naj bi se zgodil čez dober teden dni, verjetno rešitve za zdravstveno reformo na mizo dal zdravstveni minister, seveda pa se pričakuje, da bodo Socialni demokrati in Levica pri tem »tvorno sodelovali«. Kako točno si sodelovanje pri reformi predstavljajo v Gibanju svoboda, je pojasnil vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic.
V Gibanju Svoboda se padca vlade Marjana Šarca še dobro spomnijo, zato bodo »pomembno zgodbo«, drugače povedano, zadnjo besedo, imele – zavarovalnice.
Vir fotografije: Peter Žiberna
Dodaj komentar
Komentiraj