Padec Šarčevega (S)kabineta
Manjšinska vlada, ki jo je vodil Marjan Šarec, ne obstaja več. Šarec je dopoldan napovedal odstop s položaja premierja in s tem dodal še eno nizu slovenskih vlad, ki se predčasno poslavljajo. Zadnja vlada, ki je oddelala cel mandat, je bila tako Janševa med letoma 2004 in 2008.
Šarec je obvestilo o odstopu že poslal predsedniku parlamenta Dejanu Židanu, prvi pogovori o oblikovanju morebitne nove vlade pa naj bi stekli v sredo, ko se predsednik Republike Borut Pahor vrne iz Poljske.
Šarec je obupal, a ne kar tako, le nad trenutno koalicijo. Iz nabora klasičnih realpolitičnih orožij se Šarec zavzema za predčasne volitve.
A čeprav bi si premier ob odstopu želel volitev, na katerih očitno računa na veliko podporo svoji stranki in oblikovanje nove stabilne koalicije, to ni edina možnost. Voditelji slovenskih strank so danes v parlamentu poleg naslavljanja volilnega telesa namigovali tudi na možnosti sestave nove vlade v tem parlamentarnem mandatu.
Prva je šla Levica, nato Karl Erjavec, zatem finančni minister Andrej Bertoncelj, ki je danes zjutraj odstopil iz “strokovnih razlogov”, za katerimi naj bi se skrivalo nasprotovanje kritju morebitnih izgub zdravstvene blagajne ob tako imenovani ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja iz državnega proračuna. Komaj minute so minile od novice o Bertoncljevem odstopu, že je Šarec na novinarski konferenci naznanil svojega. A Šarec trdi, da Bertoncljevo nasprotovanje zadnjemu predlogu zdravstvenega ministra Aleša Šabedra ni vzrok Šarčevemu odstopu.
Potem ko je naznanil svoj odstop, je Šarec roko za naslednje volitve iztegnil Zdravku Počivalšku in Stranki modernega centra.
Ustanavljanje nove koalicije pred volitvami za Šarca ni opcija.
A na Šarčevo ponudbo, s katero je verjetno računal, da bi SMC-ju tudi po novih volitvah omogočil obstanek v parlamentu, ni bilo jasnega odgovora. Počivalšek nad novimi volitvami namreč ni ravno navdušen. Prav stranka SMC bi bržkone s predčasnimi volitvami zgubila največ - če je verjeti javnomnenjskim anketam, bi nekdaj največja stranka ostala pod parlamentarnim pragom.
Šarcu je v parlamentu pred odstopom ostala podpora 42 ali 43 poslancev. Največja posamična parlamentarna stranka je še zmeraj Slovenska demokratska stranka. Njen predsednik Janez Janša je z odstopom Šarca kakopak zadovoljen.
Čeprav so po oceni Janše najverjetnejša možnost predčasne volitve, Janša ne izključuje sestave nove koalicije.
Zdravko Počivalšek morebitnega vstopa v koalicijo s Slovensko demokratsko stranko ni izključil. Za razliko od prejšnjega predsednika SMC Mira Cerarja Počivalšek pač nikdar ni obljubil, da se v koalicijo z Janšo ne bo podajal.
Predsednik Nove Slovenije Matej Tonin je vsaj v svojih besedah samozavesten in verjame, da bi bile za NSi predčasne volitve dobra opcija. A tudi Tonin danes ni hotel izključiti vstopa v novo koalicijo.
Bolj jasno se je za volitve zavzel Dejan Židan, predsednik Socialnih demokratov, ki druge možnosti od nasprotovanja Janši niti nima.
Vtis, da so nad Šarčevim odstopom najbolj razočarani, dajejo v Stranki Alenke Bratušek, Demokratični stranki upokojencev Slovenije in Levici. Aleksandra Pivec, nova predsednica DeSUS, je do prihodnjih možnosti še povsem odprta.
Levica je po besedah Luke Mesca na volitve sicer pripravljena, a ton njegovih izjav dopušča dvom v dejanske zmožnosti Levice za dosego uspešnega rezultata na volitvah.
Izjava
Podoben ton kakor v Mesčevih izjavah je moč zaslediti tudi v govoru Alenke Bratušek.
Zmago Jelinčič je prepričan v sestavo nove vlade pred volitvami, saj naj bi bile te zaradi nespremenjene volilne zakonodaje neustavne. To seveda ne drži, saj je Ustavno sodišče parlamentu za spremembo volilne zakonodaje dalo dve leti časa, torej do konca tega leta.
Dodaj komentar
Komentiraj