V ponedeljek, 11. decembra, je v Atriju Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti potekala javna razprava z naslovom Dobrodošla človečnost oziroma v italijanskem izvirniku Restiamo Umani. Dogodek je del širšega dogajanja, ki se je začelo z akcijo zbiranja donacij v prostorih skupnosti Second home za migrante, ki so začasno zatočišče našli v tunelu Bombi v italijanski Gorici, nadaljuje pa se v soboto s protestom  proti goriškim mestnim oblastem. Te so namreč tunel zaprle zaradi božičnega sejma v centru mesta, že pred tem pa dve leti niso sprejele nobenih konkretnih ukrepov za reševanje begunske situacije in so zavračale vsakršne civilne pobude za organizacijo prenočišč ali vsaj vode in stranišča. Edini ukrep mestnih oblasti pod vodstvom župana Rodolfa Ziberna je bilo zaprtje vodnjaka v bližini tunela, ki je bil za begunce stalen vir pitne vode.

Primer tunela Bombi ni zgolj rezultat pasivnosti lokalne oblasti, temveč tudi restriktivne evropske azilne politike. Večina ljudi, ki je še do nedavnega spala v tunelu Bombi, je prišla iz Pakistana, Indije ali Afganistana, mnogi izmed njih pa so že več let preživeli v Nemčiji, Franciji ali Avstriji in so nato prejeli negativno odločbo na prošnjo za azil, po možnosti pa jim grozi še deportacija. Situacija v Gorici je podobna razmeram v marsikaterem drugem italijanskem mestu. Razpravo je začel novinar Ivan Grozni, ki aktivno spremlja razmere v Beogradu in severnih italijanskih mestih. Da se situacija ponavlja povsod, Ivan ponazori na primeru mesta Pordenone.

Izjava.

Na dogodku so bili prisotni tudi aktivisti, dejavni na Hrvaškem. Evropska migracijska politika že več let temelji na okrepljeni zunanji meji, dodatno motivirana ob vstopu v Unijo pa je vlogo varuha na meji začela opravljati Hrvaška. S Hrvaške v Srbijo dnevno potekajo tako imenovani pushbacki, ko policija nasilno odvede migrante preko meje, četudi bi bili ti pripravljeni zaprositi za azil. O nasilju hrvaške policije obstajajo poročila, zadnji incident, ki je prišel v glavne hrvaške medije, pa je bila smrt sirske deklice, ki jo je zbil vlak, ko so jo hrvaški policisti skupaj z družino nasilno odgnali v Srbijo. Več o nasilju policije na hrvaško-srbski meji pove Magdalena iz iniciative Dobrodošli.

Izjava.

Razprava se je dotaknila tudi vloge migrantov v boju za svoje pravice. Restriktivni azilni postopki v evropskih državah pahnejo prosilce za azil v popolnoma negotov položaj, ki ga ministrstva z neskončno dolgimi procesi aktivno ohranjajo. Samer, ki je bil pobudnik zbiranja donacij za begunce v Gorici, pojasni, zakaj je nujno, da migranti sami začnejo z organizacijo mreže pomoči in zahtevati spremembo politike.

Izjava.

V bližini Gorice sicer obstaja azilni dom, ki pa naj bi gostil več kot 700 prosilcev. Oblasti številne migrante iz taborišča prisilno odstranijo, velikokrat tudi brez očitnega razloga, in jih vržejo na cesto. Zunaj mesta v smeri Trsta pa obstaja tudi begunski tabor, kamor oblasti ne posegajo, ker ta pač ni v neposredni bližini meščanov. Svojo izkušnjo Gorice in evropskega azilnega sistema je na dogodku delil brezimni migrant.

Izjava.

Italija ima med evropski državami sicer manj restriktivno azilno politiko. Migranti svoje bivanje pogosto lahko legalizirajo preko delovnega razmerja in brez statusa azilanta. Na drugi strani pa takšna politika opravlja funkcijo generiranja bazena delavcev brez pravic, ki so za preživetje prisiljeni opravljati skrajno naporna fizična dela. Današnji povzetek ponedeljkove razprave zaključuje pravnica Polona Mozetič.

Izjava.

Še informacije o sobotnem protestu v Gorici: začetek je predviden ob tretji uri na trgu svetega Antona v središču italijanske Gorice. Pol ure pred tem se bo pričel shod na slovenski strani pri mejnem prehodu Rožna dolina, ki se bo pridružil tovarišem na glavnem trgu na drugi strani meje. Več o demonstraciji na Facebook strani Dobrodošla človečnost.