Krhanje novinarskega poklica na Slovenskem
V prostorih Fakultete za družbene vede je minulo sredo potekala že druga okrogla miza v nizu mesečnih razprav o aktualnem stanju novinarstva na temo krhanja novinarskega poklica v Sloveniji. Povabljeni sogovorci so bili Mario Belovič, predsednik Sindikata novinarjev Slovenije, Primož Cirman, predstavnik Društva novinarjev Slovenije, Mateja Rant, novinarka Gorenjskega glasu, Žiga Brdnik, član sekcije honorarnih sodelavcev Dnevnika, in Igor Vobič, docent na Katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede. Dogodek je povezovala Kristina Božič, novinarka Dnevnika. Problem prekarnega dela, ki nikakor ni omejen zgolj na novinarstvo, a ravno pri njem posebej problematičen, že precej časa bode v oči v Republiki Sloveniji.
Na tem mestu moramo za ažurnost čestitati Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je prav 9. marca tega leta Sindikatu novinarjev Slovenije odgovorilo na poziv k spremembi zakona o inšpekciji dela, da ugotavljajo, da je prekarnost nov družbeni problem ter da morajo zaradi tega narediti določene teoretske raziskave in raziskati, za kaj pravzaprav gre.
Zgodovinsko ozadje in aktualizacijo problemov novinarstva poda Igor Vobič, docent na katedri za novinarstvo s Fakultete za družbene vede.
Kdo je odgovoren in kdo bi moral preprečiti težave, ki se pojavljajo pri novinarskem poklicu? Nadaljuje Mario Belovič, predsednik Sindikata novinarjev Slovenije.
O specifikah novinarstva tiskanih medijev na Slovenskem spregovori tudi Primož Cirman.
Cirman brani sindikat glede očitkov, da je sokriv za prekarizacijo dela.
Problematizira tudi, kako je moč s kapitalom vplivati na medije, in izrazi pesimizem glede prihodnosti novinarske avtonomije.
Dotakne se aktualne paradigme, da ljudje nočejo resnih, ampak lahkotne vsebine v medijih.
Žiga Brdnik, honorarni sodelavec Dnevnika, je podal nekaj lastnih izkušenj s prekarnim delom.
Opiše negativne posledice zniževanja honorarjev na kvaliteto novinarskega dela.
Prekarci včasih celo podpišejo izjavo, da ne uporabljajo računalnikov, niso prisotni v prostorih podjetja in da ne sprejemajo navodil urednika. Ali pa, kot piše Marko Crnkovič, nekdanji prekarec na Delu, podjetje zunanjim sodelavcem vsili aneks, s katerim plačajo najemnino za računalnik, mizo in stroške za druge pisarniške potrebščine, ki jih uporabljajo pri delu, kar še dodatno zniža že tako majhno plačo. Ena izmed tem na okrogli mizi je bila tudi solastništvo medijev s strani novinarjev. Komentira Cirman.
O težavah solastništva velikih medijskih hiš na primeru Dela dodatno Belovič.
Dodaj komentar
Komentiraj