V Port Moresbyju na Papui Novi Gvineji se je zaključil vrh organizacije za gospodarsko sodelovanje v azijsko-pacifiški regiji, znane pod angleško kratico APEC. Prvič v skoraj 30-letni zgodovini organizacije se je vrh zaključil brez skupne izjave. Srečanje je zaznamoval relativno odkrit boj za vpliv med dvema najmočnejšima gospodarstvoma organizacije Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Kitajski predsednik Ši Žinping je na Papuo Novo Gvinejo prispel že nekaj dni pred vrhom in otvoril več infrastrukturnih projektov, ki jih financira Kitajska. Avstralska vlada je pred srečanjem napovedala ustanovitev sklada za investicije v državah zahodnega Pacifika, s katerim bi konkurirala kitajskim vlaganjem v regijo. Ameriški podpredsednik Mike Pence pa je napovedal, da bodo ZDA skupaj z Avstralijo razširile vojaško bazo na papuanskem otoku Manus. Papuanski premier je krivdo za nezmožnost oblikovanja skupne izjave pripisal boju med gospodarskima gigantoma. Voditelji nekaterih otoških držav pa so ob tem poudarili, da jih bolj kot geopolitične borbe zanimata vlaganje v razvojne projekte in boj proti podnebnim spremembam.

Kitajska agencija za nadzor trga je sporočila, da je več kot leto trajajoča preiskava o dogovarjanju cen med proizvajalci računalniškega spomina odkrila mnoštvo dokazov o kartelnem delovanju. Korejska Samsung in SK Hynix ter ameriški Micron obvladujejo 95 odstotkov trga računalniškega spomina, ki je največji trg industrije polprevodniških čipov, vreden 65 milijard evrov na leto. Vsem trem podjetjem v primeru obsodbe grozijo večmilijardne kazni, to pa bi bil že drug primer kartelnega dogovarjanja med proizvajalci spominskih čipov v zadnjem desetletju. Cene računalniškega spomina so se od leta 2016 podvojile, kar je v nasprotju z zgodovinskim trendom, da se čipi z napredkom tehnologije cenijo. Hkrati gre za industrijo, katere domači razvoj je kitajska vlada postavila za prioriteto in jo podpira s 130 milijard evrov težkim petletnim programom. Ameriška vlada je pred dvema letoma preprečila kitajski prevzem Microna, nedavno pa je proti največjemu izmed nastajajočih kitajskih proizvajalcev spominskih čipov uvedla sankcije zaradi domnevne kraje intelektualne lastnine.

Od trgovinskih k vojaškim bojem. Vodstvo gibanja Hutijev, ki se v Jemnu bori proti koaliciji pod vodstvom Saudove Arabije in Združenih arabskih emiratov, je napovedalo prekinitev raketiranja koalicijskih tarč. K prekinitvi raketiranja je Hutije pozval posebni odposlanec Združenih narodov za Jemen. Po propadu zadnjega kroga pogajanj septembra Združeni narodi skušajo bojujoči se strani zopet posesti za pogajalsko mizo na Švedskem do konca leta. Saudova Arabija je prejšnji teden prav tako po pozivu posebnega odposlanca prekinila ofenzivo na pristaniško mesto Hodejda. Od Saudske invazije na Jemen leta 2015 je v državi umrlo več deset tisoč ljudi, večina zaradi lakote in bolezni.

Izraelski minister za izobraževanje Naftali Bennett ostaja na položaju, njegova desničarska zionistična stranka Judovski dom pa članica koalicije. Morebitni odstop Bennetta, s katerim je zagrozil prejšnji teden, bi zrušil vlado pod vodstvom Benjamina Netanjahuja. Bennett je z odstopom grozil zaradi prekinitve napadov na Gazo, zaradi katere je odstopil obrambni minister Avigdor Lieberman, ki je prekinitev označil za kapitulacijo. Bennett je sprva zahteval, da mesto obrambnega ministra prevzame sam, v nasprotnem primeru pa, da bo iz koalicije izstopil. Obrambno ministrstvo je po Liebermanovem odstopu prevzel premier Netanjahu, Bennett pa je oznanil, da premieru daje še eno možnost, da pokaže, da je izraelska vlada zares desničarska.

Finančna ministra Francije in Nemčije Bruno Le Maire in Olaf Scholz sta dosegla strinjanje glede vzpostavitve proračuna evroobmočja. Vzpostavitev skupnega proračuna držav s skupno valuto je ena izmed ključnih točk programa francoskega predsednika Emmanuela Macrona za nadgradnjo Evropske unije, ki pa ji je Nemčija do nedavnega nasprotovala. Ideja pa je z nemškim žegnom doživela spremembe. V nasprotju z Macronovim načrtom, da bi bil ta proračun ločen od evropskega, bo sedaj del skupnega evropskega proračuna, kar pomeni, da ga bodo morale odobriti vse države članice, četudi niso del evroobmočja. Poleg tega proračun ne bo namenjen stabilizaciji gospodarstev držav, ki bi se znašle v težavah, kot si je zamislil Macron, temveč bo namenjen vlaganju v infrastrukturo, ki zaradi svoje dolgoročnosti nima takojšnjega stabilizacijskega učinka. Načrtu zaenkrat kljub načelnemu strinjanju dveh največjih gospodarstev evroobmočja manjkajo podrobnosti. Tako na primer ni jasno, kako obsežen naj bi sploh bil proračun evroobmočja, niti ne, iz katerih virov naj bi se financiral.

Kosovski proračun pa je v zadnjih dveh tednih bogatejši za 300 tisoč evrov carin na uvoz iz Srbije in Bosne in Hercegovine. Srbska trgovinska zbornica ob tem poroča, da je srbski izvoz na Kosovo v zadnjih dveh tednih padel za polovico. Takrat je namreč Kosovo uvedlo desetodstotno carino na uvoz izdelkov iz Srbije ter Bosne in Hercegovine zaradi “negativnega odnosa do Kosova” in včlanitve v mednarodne organizacije. Kosovsko ministrstvo za trgovino je potrdilo, da se je uvoz iz omenjenih držav prepolovil. Kosovo sicer z obema državama beleži velik trgovinski primanjkljaj. Kosovska podjetja so lani v Srbijo izvozila le za približno 20 milijonov evrov dobrin, uvozila pa za skoraj 350 milijonov evrov. Trgovina z Bosno in Hercegovino je manjša, znaša nekaj manj kot 90 milijonov evrov, pri tem pa Kosovo beleži 80 milijonov evrov primanjkljaja.

Slovenija

Na včerajšnjih lokalnih volitvah je bilo izvoljenih 156 od skupaj 212 županov. Med izvoljenimi je le 17 žensk, v drugem krogu pa bo med 112 pretendenti kandidatk le osem. Med mestnimi občinami se drugi krog obeta v Kopru, Kranju, Mariboru, Novi Gorici, na Ptuju in v Slovenj Gradcu. Mariborski župan Andrej Fištravec se poslavlja od položaja, obeta pa se bitka med Sašom Arsenovičem iz SMC in Francem Kanglerjem iz Nove ljudske stranke. Dosedanji koprski župan Boris Popovič, ki je prejel skoraj 45 odstotkov glasov, se bo v drugem krogu pomeril z Alešom Bržanom, ki je prepričal 30 odstotkov volivcev. Na Ptuju je relativno zmago dosegla kandidatka SD Nuška Gajšek, sledi pa ji nekdanji župan Štefan Čelan. V Ljubljani je slavil Zoran Jankovič, njegova lista pa je v 45-članskem mestnem svetu dobila 23 mandatov. Tako je število sedežev povečala za enega in osvojila absolutno večino. Slovenska demokratska stranka je število mandatov v mestnem svetu dvignila s 6 na 10, tretjeuvrščena Levica pa z 1 na 4.