Kapitulacija pred terorjem
Izraelski minister za obrambo Avigdor Lieberman je odstopil. Minister iz vrst sekularno-nacionalistične stranke Naš dom Izrael je vlado zapustil, potem ko je ta sklenila premirje s Hamasom, ki vlada v Gazi. Začasni mir med Izraelskimi varnostnimi silami, IDF, in oboroženimi skupinami v oblegani Gazi je bil za obrambnega ministra kaplja čez rob. Ko so se najhujši spopadi po letu 2014 komaj začeli, jih je bil Lieberman primoran ustaviti po komaj treh dneh. Citiramo:
“Kar se je zgodilo včeraj, je kapitulacija pred terorjem. Kar počnemo sedaj kot država, je kratkoročno kupovanje tišine z dolgoročno resno škodo državni varnosti.” Lieberman je nadalje pojasnil, da je med njim in premierjem Benjaminom Netanjahujem prišlo do več nesporazumov. Kljub temu je, po lastnih besedah, poskušal ostati zvest vladi, a premirje s Hamasom je bilo zanj korak predaleč. Lieberman dodaja, da razume vse predstavljene argumente zanj, a se sprašuje, kako bi lahko nato še prebivalce na jugu Izraela, ki so znotraj dosega raket iz Gaze, sploh pogledal v oči. 460 raket je na ta isti jug od nedelje priletelo iz Gaze. Tako imenovani Železni ščit je domnevno prestregel le četrtino raket, ostale so zadele Izrael, pri čemer je umrl en civilist.
V celotni žalostinki Liebermana manjka ključen podatek: Zakaj je sploh prišlo do omenjenih raketnih napadov? Odgovor: Zaradi izraelske vikend operacije znotraj Gaze, kjer je bil med sedmimi žrtvami tudi visoki vojaški predstavnik Hamasa. Komentira novinarka spletnega portala +972 Dahlia Scheindlin. Ravno njen portal je javnosti razkril, da zadnji čezmejni podvig ni izjema, pač pa pravilo. Po podatkih, ki so jih pridobili od Združenih narodov, je izraelska vojska samo letos vsaj 70-krat izvedla operacijo v Gazi. Zdaj pa, kot rečeno, Dahlia Scheindlin.
Časovnica sledečih dogodkov je že znana in sledi ponavljajočemu se vzorcu. Hamas na vojaško operacijo Izraela odgovori z raketami, Izrael množično napade cilje v Gazi z letalstvom. Teh napadov je bilo v treh dneh 150, žrtev sedem. Zaenkrat gre vendarle za manjši spopad, vsaj v primerjavi z zadnjo zaostritvijo leta 2014, ko so žrtve na palestinski strani v sedem tednov trajajočem konfliktu presegle število 2000. V tem času je Avigdor Lieberman zasedal položaj zunanjega ministra.
Tudi v času miru položaj Gaze ni veliko boljši. Palestinska enklava ob Sredozemskem morju je že več kot desetletje pod blokado Izraela, edini mejni prehod z Egiptom pa se periodično odpira oziroma zapira. Trenutna oblast egiptovskega predsednika Abdela Fataha el-Sisisja Hamasu, ki ima korenine v Muslimanski bratovščini, ni naklonjena. Imajo pa v konfliktu med Hamasom in Izraelom dovoljšen interes, da so v vlogi mediatorja pomagali k sklenitvi premirja. Na mejah druge sosede palestinske enklave že sedem mesecev potekajo redni protesti proti Izraelu, ki od ustanovitve pred sedmimi desetletji onemogoča povratek pregnanim Palestincem v njihove domove. Na te demonstracije izraelska vojska redno odgovarja s strelnim orožjem, smrti med neoboroženimi protestniki pa so stalnica. V tej brezizhodni situaciji je še en Hamasov spor, tisti s Fatahom, ki obvladuje Zahodni breg, toliko bolj škodljiv. Ker Hamas kot posledica tega spora že dolgo ustrezno ne plačuje javnih uslužbencev, je na pomoč v stiski priskočil Katar. Ta je oblastem v Gazi z blagoslovom Izraela priskrbel 13,3 milijona evrov. Ravno omenjeni sporazum je Lieberman poleg premirja označil kot ključen razlog za odstop.
Izraelske oblasti so tako v strahu, da je obroč okoli Hamasa vendarle pretesen, v Gazo spustile katarske kovčke, polne gotovine. Lieberman je v odstopni izjavi to potezo označil za hudo napako. Po njegovem mnenju je bil ta denar dan družinam teroristov, pri čemer je ciljal na žrtve med protesti na meji z Izraelom.
Scheindlin je skeptična do Liebermanove argumentacije odstopa. Po njenem mnenju je za potezo kriv interes za nove volitve. Premirje pri tem služi kot dober izgovor, nenazadnje pa je tudi minister sam ob zaključku novinarske konference izrazil željo po čimprejšnji določitvi datuma za parlamentarne volitve, ki po rednem urniku niso predvidene še 12 mesecev.
Netanjahu še vedno uživa veliko podporo med volilnim telesom, a teža protikorupcijskih procesov vse bolje pritiska nanj in ostale člane stranke Likud. Eno leto se zdi predolgo za čakanje, zato so predčasne volitve trenutno zelo realna opcija.
Nekdanji ameriški zunanji minister in neobsojeni vojni zločinec Henry Kissinger je bojda dejal, da Izrael nima zunanje, le notranjo politiko. Če to drži, je Gaza zgolj kolateralna škoda na poti do razpisa predčasnih volitev.
Dodaj komentar
Komentiraj