Japonski premier Šinzo Abe je po sedmih letih na uradnem obisku v Pekingu, kjer se je sestal s kitajskim premierjem, Li Kečjangom, ter predsednikom, Ši Džinpingom. Obisk Abeja sledi oznanitvi japonske vlade, da bo prekinila uradno razvojno pomoč, ki jo je Kitajski nudila od podpisa dvostranskega sporazuma o miru in prijateljstvu pred 40 leti, s tem pa naj bi državi vstopili v novo obdobje gospodarskega sodelovanja. Voditelja Li in Abe sta med drugim dosegla sporazum o okviru, v katerem bodo v prihodnje potekale investicije v infrastrukture v državah tretjega sveta. Povečano sodelovanje med državama gre razumeti tudi kot posledico trgovinskega spora Kitajske z ZDA zaradi protekcionistične politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa, medtem ko Japonska išče večji dostop do kitajskega trga.

Avstralska zvezna država Victoria je s pravnim subjektom TCAC, zadolženim za ohranjanje tradicije in kulture Taungurungov, veje Aboriginov, ki šteje tri tisoč članov, podpisala dogovor o pravicah staroselcev. Po 15-letni kampanji Taungurungov in triletnem pogajanju je TCAC prejel v upravo 11 odstotkov celotne površine zvezne države, kar je nekaj več kot površina Slovenije, in v soupravo z državo devet parkov in rezervatov. Matt Burns, izvršni direktor TCAC, je prepričan, da si bo tri tisoč staroselcev s tem dogovorom končno opomoglo, a opozarja, da pot še ni končana, saj potekajo pogajanja za povečanje območja v upravi Taungurungov.

V indijski zvezni državi Kerala je policija aretirala preko dva tisoč protestnikov, ki so ženskam onemogočali vstop v enega najbolj svetih hindujskih templjev - Sabarimalo. Tempelj je bil v preteklosti zaprt ženskam od desetega do 50. leta starosti, saj naj bi s tem upoštevali želje božanstva Ayyappe, ki je po tempeljski mitologiji živel celibatno življenje. Prepoved vstopa ženskam je prejšnji mesec preklicalo indijsko vrhovno sodišče, kar je sprožilo val protestov po celotni zvezni državi. Ti so pred vrati templja, ki je bil prejšnji teden odprt za vsakomesečno obredno čaščenje ali ‘pujo’, prerasli v nasilje. Med protestniki se je izoblikovala tudi skupina žensk, ki pod geslom Ready to wait spodbuja k spoštovanju tradicije in čakanju na primerno starost za vstop v tempelj.

Delavci številnih panog, med drugim več tisoč šoferjev avtobusov in zaposlenih na letališčih, v Papui Novi Gvineji stavka na poziv opozicije in nekaterih sindikatov zaradi predragih nakupov vlade. Za vrh organizacije Azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja, krajše APEC, je vlada kupila 43 luksuznih avtomobilov, vrednih več kot štiri milijone evrov. Tako imenovane “maserati stavke” ne podpirajo vsi sindikati, predsednik največjega John Paska tako meni, da stavka ogroža vrh APEC-a, ki je pomembnejši za socialno-ekonomski razvoj države kot nekaj zapravljenega denarja za Maseratije.

S stavko grozijo tudi v Sindikatu kovinske in elektro industrije na Koroškem, ki je včeraj organiziral protestni shod v Ravnah. Več o delavskem boju na Koroškem nekdaj in danes pa v Kultivatorju ob 17-ih.

Več kosovskih sindikatov je izrazilo podporo iniciativi Naita Hasanija, poslanca koalicijske Demokratske stranke, o ukinitvi praznika dela kot državnega praznika. Strinjajo se, da je prvi maj relikvija jugoslovanske ere in bi lahko škodoval vključevanju Kosova v Evropsko unijo. Hasani je prejšnji teden predlagal ukinitev praznika dela skupaj z dnem Evrope, potem ko je Srbska lista predlagala sprejetje Vidovega dneva in dneva Egipčanov na seznam državnih praznikov.

 Vrhovno sodišče v Londonu je zavrnilo pritožbo ustanovitelja Agrokorja, Ivice Todorića, na njegovo izročitev hrvaškemu pravosodju. S tem je odpravljena zadnja administrativna ovira pred Todorićevo prisilno vrnitvijo na Hrvaško, od koder je novembra lani pobegnil v Veliko Britanijo. Ustanovitelj Agrokorja je na Hrvaškem obtožen prevare in ponarejanja denarja med vodenjem koncerna, ki zaposluje 60 tisoč prebivalcev in proizvede 15 odstotkov bruto domačega proizvoda Hrvaške. Todorić trdi, da je nedolžen, prepričan pa je, da proti njemu poteka politični pregon, na katerega je pripravljen, podal je tudi tožbo proti hrvaškemu premierju Andreju Plenkoviću. Glavni državni odvetnik Dražen Jelenić odgovarja, da ne verjame v politične pregone na Hrvaškem.

Upravno sodišče je s sodbo pritrdilo Informacijskemu pooblaščencu, da mora Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve pogodbe o nakupu žičnatih ograj posredovati organizaciji Transparency International Slovenia. Predhodno so bile pogodbe, sklenjene s podjetjem Minis, označene s stopnjo tajnosti interno, a je po zakonu o dostopu informacij razkritje dovoljeno, če gre za informacije javnega značaja, kjer je javni interes po razkritju močnejši od interesa za omejitev dostopa. Upravno sodišče je po navedbah informacijske pooblaščenke, Mojce Prelesnik, poudarilo, da žičnata ograja tako zaradi svoje narave kot tudi cene in časa, v katerem se je o njej odločalo, prestane test pomembnosti za splošno javnost. V Transparency International Slovenia pa opozarjajo predvsem na dejstvo, da je država podatke o pogodbah skrivala več kot dve leti, kar naj bi kazalo na nepravilnosti pri porabi javnega denarja.

Državni zbor je na izredni seji sklenil, da predlog novele zakona o znižanju davka na dodano vrednost ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog, po katerem bi se splošna raven DDV-ja znižala z 22 na 20 odstotkov, nižja stopnja pa z 9,5 na 8,5 odstotka, je bil že tretji poskus stranke SDS po znižanju davka, a je naletel na premajhno podporo v parlamentu. Večina poslanskih skupin se je namreč strinjala s stališčem vlade, da bi ukrep povzročil prevelike izgube v državnem proračunu.

OFF sta pripravila Jure in vajenec Jaka