Alkoholoff

Alkoholoff

Aktualno-politična novica
2. 4. 2019 - 15.00
 / OFF

Francosko-afriška naveza v mandatu predsednika Françoisa Hollanda
 / 12. 10. 2016

Senegalski predsednik Macky Sall je danes v industrijskem mestu Diamniadio, 30 kilometrov oddaljenem od prestolnice Dakar, zaprisegel za svoj drugi in zadnji predsedniški mandat, kot to določa senegalska ustava. Na februarskih predsedniških volitvah ga je osvojil že v prvem krogu z 58 odstotki glasov. Nenavadni odločitvi, da za mandat namesto v prestolnici zapriseže v Diamniadioju, botruje dejstvo, da je mesto projekt njegovega skoraj dve milijardi evrov vrednega programa gospodarske in stanovanjske revitalizacije širšega območja Dakarja. Ta trimilijonska metropola se že več kot dve desetletji sooča s prenaseljenostjo, po zaključku del leta 2020 pa bi Diamniadio postal dom več kot tristo tisoč Senegalcem. Prisege so se v Senegalu, kjer se voditelji brez vojaških udarov na oblasti demokratično izmenjujejo že od razglasitve neodvisnosti leta 1960, udeležili voditelji več kot štirinajstih srednje- in zahodnoafriških držav.

Medtem so v južnoafriški državi Mozambik, ki ga je v preteklem tednu opustošil tropski ciklon Idai, izbruhnili primeri okužbe s kolero. Ciklon Idai, ki je prek indijskega oceana dosegel Mozambik, Malavi in Zimbabve, je pred dvema tednoma zahteval več kot tisoč žrtev. Obilno deževje je poplavilo več kot 700 tisoč hektarjev obdelovalne zemlje manj kot mesec pred časom žetve koruze, sicer najpomembnejše poljščine v regiji. Brez pridelka je tako ostalo okrog dva milijona prebivalcev, ki se soočajo z lakoto in pomanjkanjem nujnih življenjskih potrebščin. Za kolero dnevno zboli okrog 200 prebivalcev, v četrtem največjem mestu Beira, ki je bilo najbolj na udaru ciklona, so do zdaj našteli malo manj kot tisoč primerov okužbe. Zaradi majhne precepljenosti in pomanjkanja cepiva se oblasti bojijo izbruha epidemije.

Predsednik venezuelskega vrhovnega sodišča Maikel Moreno je včeraj venezuelski ustavodajni skupščini v obravnavo predlagal sklep o odpravi imunitete opozicijskega poslanca in samorazglašenega venezuelskega začasnega predsednika Juana Guaidója. Če ga bodo poslanci potrdili, se Guaidoju obeta kazenski pregon zaradi ilegalnega prestopa venezuelsko-kolumbijske meje februarja letos, ko je obiskal latinskoameriške države, ki podpirajo odstavitev venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. V morebitni obtožnici naj bi ga obdolžili tudi netenja nasilja v uličnih protestih in prejemanja finančne pomoči iz tujine. Guaidó je predlog vrhovnega sodišča označil za nelegitimnega in pozval k organizaciji največjih demonstracij za odstavitev Madura do zdaj. Ob tem računa s podporo vojske, po njegovih besedah pa ga zdaj podpira že devetdeset odstotkov Venezuelcev.

V tretjem krogu nezavezujočih glasovanj glede brexita so britanski poslanci včeraj ponovno zavrnili vse štiri alternativne možnosti glede brexita; obstanek v enotnem trgu, carinski uniji z EU, referendum o izstopnem dogovoru in več korakov za preprečitev izstopa brez dogovora. Prvi predlog so poslanci včeraj zavrnili z le tremi glasovi proti. Britanska vlada se je tako danes sešla na peturni izredni seji, na kateri je razpravljala, kako naprej. Poslanci so odločili, da bo v sredo potekal še četrti krog neobvezujočih glasovanj o alternativah v zvezi z brexitom.  Združeno kraljevstvo je namreč že zamudilo rok, ki ga je EU postavila za preložitev brexita na 22. maja, s čimer bi imeli več časa za priprave na urejen izstop. Čez deset dni se bo tako zgodil brexit brez dogovora, če premierka Theresa May do takrat Uniji ne pošlje prošnje za daljšo preložitev brexita.

Imenski spor z Makedonijo iz grške perspektive
 / 7. 2. 2018

Grški premier Aleksis Cipras je danes obiskal Makedonijo in njenega premierja Zorana Zaeva. Temelj prvemu uradnemu obisku kakega grškega premierja v Skopju od razglasitve makedonske neodvisnosti leta 1991 je nedavno sprejetje tako imenovanega Prespanskega sporazuma, ki je končal spor o imenu nekdanje republike SFRJ. Premierja sta načela več kot trideset tem, med katerimi so v ospredju teme gospodarskega, energetskega, izobraževalnega in zdravstvenega sodelovanja. V grški delegaciji so tudi predstavniki več kot sedemdeset grških podjetij, ki so se z makedonskimi kolegi srečali na poslovni konferenci.

Madžarski poslanci so z veliko večino sprejeli zakon, ki je deklerativno namenjen spodbujanju intenzivnejšega razmnoževanja heteroseksualnih državljank in državljanov. Poročeni pari, v katerih je ženska mlajša od 40 let, bodo lahko prejeli brezobrestni kredit v vrednosti 31 tisoč evrov. Pogoj za kredit je, da je vsaj eden izmed partnerjev zaposlen, oba morata redno plačevati davke, prav tako ne smeta imeti kriminalne preteklosti. Parom posojila ne bo treba odplačevati do tri leta po rojstvu prvega otroka. Po morebitnem rojstvu drugega otroka jim bodo odpisali tretjino vrednosti posojila, po rojstvu tretjega pa kar celotno posojilo. Če se paru v petih letih ne bo uspelo razmnožiti, bo moral vrniti posojilo, hkrati pa zanj plačati tudi obresti za nazaj. Premier Viktor Orban želi z zakonom dvigniti stopnjo rodnosti, ki je na Madžarskem leta 2016 znašala ena in pol otroka na heteroseksualni par.

Okrožno sodišče v Kopru je nekdanjega predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja za zlorabo položaja obsodilo na dve leti in pol zapora. Skupaj s prejšnjo obsodbo je izreklo enotno kazen sedem let in pet mesecev zapora. Nekdanjega predsednika uprave Maksime Holdinga Miroslava Golubića so obsodili na eno leto in osem mesecev zapora. Sodba izhaja iz goljufije pri nakupu delnic Intereurope. Istrabenz je namreč leta 2007 vstopil v terminski posel, ki ga je imela z Banko Celje sklenjenega Maksima Holding in ki se je nanašal na obvezni nakup delnic Intereurope po točno določeni ceni in v točno določenem obdobju, tako da je ob zapadlosti terminskega posla vso škodo, ki bi jo sicer iz tega posla utrpela Maksima Holding, nase prevzel Istrabenz. Istrabenz naj bi delnice preplačal za 3,7 milijona evrov, za kolikor naj bi bilo podjetje po prepričanju tožilstva tudi oškodovano. Sodišče je v obrazložitvi sodbe izpostavilo, da je bil omenjeni posel za Istrabenz škodljiv, saj je delnice Intereurope najprej odkupil, nato pa že naslednji dan prodal po bistveno nižji ceni. Pri tem je Bavčarjev interes izhajal iz tega, da je kot stoodstotni lastnik družbe FBI obvladoval Maksimo Holding, ki je izvajala koncentracijo lastništva z načrtom prevzema samega Istrabenza. Pri Golubiću je sodišče upoštevalo, da je šlo za dejavno pomoč pri kaznivem dejanju, ki se lahko mileje kaznuje, ter dejstvo, da obtoženi ni bil predkaznovan. Sodba sicer še ni pravnomočna, obramba je na odločitev napovedala pritožbo.

Športne prireditve in prohibicija
 / 19. 4. 2015

Danes se v okviru projekta SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola v organizaciji Nacionalnega inštituta za varovanje javnega zdravja - začenjajo “Dnevi brez alkohola”. V aprilu bo po različnih regijah potekalo osem dogodkov, ki bodo namenjeni ozaveščanju javnosti o projektu SOPA ter o škodljivih posledicah čezmernega pitja alkohola. Z dogodki - prvi se bo začel jutri v Vipavi, sledili pa mu bodo dogodki v Celju, Luciji, Kočevju, Kranju, Mariboru, Murski Soboti in Ravnah na Koroškem - želijo spodbuditi pogovor o opuščanju nezdravih življenjskih navad ter nuditi oporo pri zdravih življenjskih izbirah v vsakdanu državljank in državljanov Slovenije. O namenu in ciljih več vodja projekta SOPA - Tadeja Hočevar.

Izjava

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness