AnderssonOFF

Aktualno-politična novica
15. 9. 2022 - 14.52
 / OFF

Zgodovina in aktualno dogajanje, povezano s konfliktom v Gorskem Karabahu
 / 28. 10. 2020
Armenija in Azerbajdžan sta ob posredovanju mednarodne skupnosti sklenila novo premirje v Gorskem Karabahu, je sporočil sekretar armenskega varnostnega sveta Armen Grigorjan. Dogovor o prekinitvi obstreljevanja je po njegovih navedbah v veljavo stopil včeraj ob 20. uri po lokalnem času oziroma ob 16. uri po srednjeevropskem. Po mediaciji Rusije sta se državi o prenehanju vojskovanja sicer dogovorili že v torek, malo po začetku spopadov v ponedeljek ponoči, vendar so se med uradnim Erevanom in Bakujem kmalu zvrstile obtožbe o kršitvah sklenjenega premirja. Sinoči je v armenskem glavnem mestu potekal shod proti premierju Nikolu Pašinjanu, ki ga protestniki obtožujejo popuščanja Azerbajdžanu. Na območje Gorskega Karabaha, kjer živi večinsko armensko prebivalstvo, leži pa znotraj meja Azerbajdžana in je kot tako od leta 1994 mednarodno prepoznano kot del azerbajdžanske države, bo danes predvidoma prispela tako imenovana misija za ugotavljanje dejstev. Tja jo je poslala Organizacija pogodbe o kolektivni varnosti, ki jo vodi Rusija, k ukrepanju pa jo je pozvala Armenija.

Švedska premierka Magdalena Andersson je po skoraj vseh preštetih glasovih na nedeljskih parlamentarnih volitvah napovedala svoj odstop. Čeprav zaradi tesnega izida uradni rezultati še niso razglašeni, je Andersson s tem priznala poraz Socialdemokratov, ki sicer ostajajo najštevilčnejše zastopana stranka v švedskem parlamentu, a s sorodnimi strankami na levi sredini – Zelenimi, Levico in Stranko centra – brez večine.

Odstopila je tudi sopredsedujoča skupini Zelenih v Evropskem parlamentu, Ska Keller. Za to se je odločila, ker želi skupini dati dovolj časa, da se z novim vodstvom pripravi na volitve v Evropski parlament, ki bodo čez dve leti. Do izvolitve naslednika, kar naj bi se zgodilo oktobra, bo skupino vodil Philippe Lamberts, ki je skupaj s Keller sopredsedoval skupini Zelenih od leta 2016. Keller sicer ostaja ena izmed 72 poslank in poslancev Zelenih v Evropskem parlamentu.

O porasti monopolov in razlogih zanj
 / 13. 11. 2017
Ameriška zvezna država Kalifornija je proti Amazonu vložila tožbo zaradi monopolnega vedenja in zatiranja konkurence. Tehnološkemu velikanu očita, da je od prodajalcev na svoji spletni strani zahteval nižje cene, kot so bile postavljene na spletnih straneh konkurenčnih podjetij, in jih silil v sporazum, po katerem so pristali na kazen, če bi drugje ponudili nižje cene. V tem primeru jih je Amazon postavil nižje na lestvico iskanja proizvodov. Prav tako naj bi Amazon silil prodajalce v sporazume, po katerih morajo plačati razliko, če Amazon zniža cene prodajnih artiklov zaradi nižjih cen pri konkurenci. Zvezna država Kalifornija s tožbo tako zahteva, da Amazon preneha kršiti protimonopolno zakonodajo in imenuje posebnega nadzornika, ki bo poskrbel za upoštevanje pravil. Podobno tožbo je vložila tudi prestolnica Washington in jo marca na sodišču sicer izgubila, a je napovedala pritožbo.

Haiti, Port-au-Prince
Tegobe Haitija in vmešavanje ZDA
 / 28. 2. 2018
V prestolnici Haitija, Port-au-Prince, so potekali protesti proti znatnemu povišanju cen goriva. Cena za bencin bo poskočila za več kot dvakrat, in sicer bo znašala 1,15 evra na liter. Cene dizelskega goriva in kerozina bodo medtem doživele manj občutne podražitve – to je posledica vladne odločitve, da zmanjša subvencije lokalnim distributerjem, ki uvažajo goriva, s čimer je regulirala trg. Sicer še ni jasno, kdaj bodo nove cene goriv stopile v veljavo, bodo pa še zaostrile razmere v državi, ki se sooča z visoko inflacijo. Po dostopnih podatkih je ta julija znašala 30 odstotkov, kar je največ v zadnjem desetletju.

Specoperacija, cenzura, represija
 / 18. 3. 2022
Rusko vrhovno sodišče je razveljavilo dovoljenje za spletno objavljanje neodvisnega časnika Nova Gazeta. De facto prepoved spletnega delovanja je zahtevala Zvezna služba za nadzor komunikacij in informacijske tehnologije Roskomnadzor, in sicer na podlagi domnevne kršitve zakona o tako imenovanih »tujih agentih«. Omenjena zveza, ki v praksi deluje kot medijski regulator oziroma cenzor, je pred dobrim tednom dni, 5. septembra, odvzela dovoljenje za izdajanje tiskane izdaje. Takrat se je Roskomnadzor skliceval na to, da časnik leta 2006 ni predložil dokumentov v povezavi s spremembo lastništva. Poročanje Nove Gazete je bilo od začetka ruske invazije na Ukrajino močno omejeno, med drugim tudi z zakonodajo, sprejeto v ruskem parlamentu, ki določa visoke denarne in zaporne kazni za širjenje domnevno lažnih informacij o aktivnostih ruske vojske.

Pogovor o odločitvi ustavnega sodišča o dovoljevanju porok in posvojitev za istospolne pare
 / 13. 7. 2022
Matični odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je z desetimi glasovi proti petim potrdil vladni predlog spremembe družinskega zakonika. Te spreminjajo definicijo zakonske zveze in urejajo zunajzakonske skupnosti za raznospolne in istospolne partnerje tako, da so partnerji v teh zvezah hkrati izenačeni v vseh pravnih posledicah, ki jih določa družinski zakonik, kot tudi na vseh drugih pravnih področjih. Vladni predlog sprememb družinskega zakonika sledi odločitvi ustavnega sodišča, ki je julija istospolnim partnerjem omogočilo sklenitev zakonske zveze in posvojitev otrok. Za zabavni predglasovalni program sta poskrbela poslanca SDS Branko Grims in Miha Kordiš iz Levice, ki je kot predsedujoči predstavo tudi povezoval.

Izjava

ODPOVED: OFF sta pripravila vajenka Zala in Fabjan.

Vir fotografije: flickr

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.