Svet Radiotelevizije Slovenija je sprejel okleščen programsko-produkcijski načrt, krajše PPN, in finančni načrt za prihodnje leto. Po novem PPN-ju načrtujejo reze na vseh programih in enotah RTV. V upravi pod vodstvom Zvezdana Martića trdijo, da bodo v prvih mesecih leta skušali najti dodaten denar, da ne bo prišlo do mrka v programu. Med spremembami na televiziji so na primer ukinitev oddaje Panorama in vrnitev oddaje Politično, Dnevnik bo daljši za pet minut. Oddaja Kultura bo namesto pred dvajseto uro na sporedu po Odmevih. Prav tako ukinjajo prenose glasbenih festivalov, a prenos Pesmi Evrovizije ostaja. Okrnjujejo tudi radijske programe, predvsem z zmanjšanjem frekvenc oddaj. Do sprejetega PPN-ja sta kritična Koordinacija novinarskih sindikatov RTV in Sindikat novinarjev Slovenije, ki vodstvu očitata nepredvidljivo tvegan poseg v izvajanje javne službe zavoda. V skupni izjavi organizaciji trdita, da programsko-produkcijski načrt ni usklajen s finančnim, oba pa v drugi polovici leta predvidevata izrazito krčenje programov. O dokumentih niso bili soglasni niti v upravi. Od štirih članov uprave sta bila proti sprejetim načrtom Simon Kardum, nekdanji direktor Kina Šiška, in Franci Pavšer, delavski direktor, pred tem športni novinar. Kardum je opozoril, da finančni načrt ne zajema uskladitve plač z inflacijo, kar bi po njegovem stalo okrog dva milijona evrov.

Državni zbor je v drugo potrdil zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva. Z 51 glasovi za in 21 proti so poslanci vladajoče koalicije zakon morali ponovno potrditi zaradi veta državnega sveta. Zakon so spisali na ministrstvu za zdravje potem, ko ga je prevzela Valentina Prevolnik Rupel. Vključuje več ukrepov za razbremenitev državnega financiranja zdravstvenih storitev. Za deset dni na primer podaljšuje obdobje, v katerem morajo bolniško nadomestilo zaposlenim plačevati delodajalci. Prav tako omejuje najvišje bolniško nadomestilo na dvakratnik povprečne plače. V državnem zboru so tudi zavrnili novelo zakona o evidentiranju delovnega časa, ki jo je predlagala opozicijska Slovenska demokratska stranka. Z novelo bi črtali vse spremembe pri štempljanju delavcev, ki jih je državni zbor sprejel aprila. 

Mestni svet občine Maribor je na ponovnem odločanju izglasoval prenos ustanoviteljskih pravic Javnega holdinga Maribor na mestni svet. Za prenos pravic nadzora nad občinskimi podjetji na mestni svet je tako glasovalo 26 svetnikov, proti jih je bilo devet. Še novembra je za odvzem ustanoviteljskih pravic iz županovih rok glasovalo 24 svetnikov, proti pa jih je bilo 12. Ustanoviteljske pravice so mestni svetniki županu Saši Arsenoviču prvič odvzeli že novembra, vendar je Arsenovič sklep razglasil za nezakonit, zadržal njegovo izvajanje in ga vrnil v ponovno obravnavo. Župan bo sedaj upravni spor prenesel na upravno sodišče, kar ima po besedah svétnika Igorja Jurišiča iz Stranke mladih – Zeleni Evrope lahko tudi hude posledice.

Izjava

Mariborski javni holding je po zgledu ljubljanskega, v katerem so tri podjetja, pred štirimi leti v svojem prvem mandatu ustanovil Arsenovič. Prek holdinga župan upravlja z devetimi mestnimi podjetji: od energetike, vodovoda, komunale in avtobusov do pogrebnega podjetja, občinskih nepremičnin, urbanističnega zavoda in športnih objektov, kot so kopališča. Po razglasitvi rezultatov glasovanja je Arsenovič, ki v svojem drugem mandatu v mestnem svetu nima zagotovljene večinske podpore, dejal zgolj naslednje:

Izjava

Mestni svet občine Nova Gorica je potrdil odloka o prevzemu namakalnega razvoda Vogršček. V zadnjih dveh tednih so odloka že sprejeli svetniki v občinah Ajdovščina, Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko in Šempeter-Vrtojba. Novogoriški svet je prevzem lastništva namakalnega sistema, ki ga bo s prvim januarjem izvedlo vseh pet občin skupaj, potrdil kot zadnji. Z namakalnim sistemom bo po novem upravljalo novogoriško podjetje Vodovodi in kanalizacija, doslej je za to skrbel državni Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Občine želijo čim prej pričeti z obnovo več kot dvesto kilometrov cevovodov, a še nimajo zagotovila o državni pomoči pri prenovi, prav tako še niso znani stroški obratovanja. Namakalni sistem, ki so ga marca po obnovi skušali znova zagnati, a je močno puščal, je pomemben za okoliške kmete. 

Porota okrožja Pierce v ameriški zvezni državi Washington je tri policiste iz Tacome spoznala za nedolžne vseh obtožb o smrti Manuela Ellisa, temnopoltega moškega, ki so ga med aretacijo leta 2020 zadušili. Policista Matthew Collins in Christopher Burbank, oba belca, je tožilstvo obtožilo umora druge stopnje in uboja, Timothyja Rankina pa uboja. Na videoposnetku je razvidno, da sta policista Ellisa udarila, eden ga je prijel za vrat, drugi pa ga je trikrat stresel z električnim paralizatorjem. Nato so ga policisti ukleščili v ležeč položaj. Zdravstvena izvedenca sta ugotovila, da je Ellis umrl zaradi pomanjkanja kisika, kar je bilo posledica grobega pripora. Odvetniki policistov pa so opozarjali na kredibilnost videoposnetkov, ki naj po njihovem mnenju ne bi prikazali pričetka same aretacije. Med drugim so se odvetniki sklicevali na nadnaravno moč Ellisa, ki naj bi zahtevala ostrejše prijeme. Policisti so trdili, da je imel Ellis v telesu metamfetamin, češ da je to povzročilo nepravilnosti v delovanju njegovega srca.

Japonska je sprostila omejitve izvoza orožja. Odločitev, komu in katero orožje bo Japonska izvažala, bo japonski varnostni svet sprejemal glede na posamezen primer. Sproščanje omejitev bo Japonski omogočilo izvoz sistemov zračne obrambe Patriot Združenim državam Amerike, ki jih bodo nato lahko posredovale Ukrajini. Nov dekret Japonski sicer še vedno ne dopušča izvoza orožja državam, ki so v vojni. Vlada pod vodstvom Fumia Kišide iz Liberalno-demokratske stranke je odločitev sprejela zaradi povečanih napetosti v Indopacifiku in z namenom okrepitve japonske vojaške industrije. Japonski parlament je leta 2014 spremenil ustavo, ki je od povojnega časa prepovedovala kakršenkoli izvoz orožja z otočja. 

Angola je zaradi načrtovanega zmanjšanja produkcije nafte zapustila organizacijo držav proizvajalcev nafte Opec. Izstop iz naftnega kartela sledi odločitvi Opeca, da dodatno zmanjša kvoto produkcije nafte v prihodnjem letu. Angolin delež proizvodnje nafte je predstavljal dobro tridesetino celotne proizvodnje držav naftnega kartela. Izvoz nafte sicer predstavlja 90 odstotkov celotnega izvoza afriške države. Zadnja država, ki je pred Angolo zapustila Opec, je bil Katar leta 2019.

Odbor stalnih predstavnikov, ki deluje znotraj Sveta Evropske unije, je pred glasovanjem zavrnil predlog evropske direktive o regulaciji platformnega dela. Z direktivo je špansko predsedstvo sveta želelo delavcem digitalnih platform, kot sta Deliveroo in Uber, zagotoviti ustrezen pogodbeni status na podlagi njihove obravnave in delovnih pogojev. V skladu z novim sistemom bi lahko samozaposlene delavce na platformah prerazporedili med zaposlene s polnim delovnim časom na podlagi njihovega delovnega razmerja. Temu so ostro nasprotovale baltske države, Češka, Francija, Madžarska in Italija. Prav tako predloga ni podprla Nemčija. Države so tako še pred glasovanjem pokončale direktivo, saj na glasovanju ne bi zbrale kvalificirane večine. 

OFF sta pripravila vajenca Petar in David, pomagal jima je Tilen. 

Vir fotografije: jbdodane, Flickr, Creative Commons