Grški parlament je potrdil paket sprememb, ki so pogoj za ponoven začetek pogajanj z institucijami. Večurna debata v parlamentu se je končala s potrditvijo dogovora, za katero pa so poskrbele predvsem opozicijske stranke, ki so tako glasovale z zaenkrat še premierjem Ciprasom in delom Sirize. Kar polovica štiriinšestdesetih glasov proti dogovoru je prišla iz vrst Sirizinih poslancev, ki se ne strinjajo s tovrstnim kompromisom in vidijo v trenutnem stanju velik poraz in absolutno nasprotje vsega, za kar naj bi se stranka zavzemala. Včeraj je v skoraj celotnem grškem javnem sektorju potekala stavka, proti večeru pa protest proti predlaganim reformam in nadaljnjemu varčevanju. Prvič od prihoda Sirize na oblast so se protestniki soočili s solzivcem in agresivnejšim odzivom policije, ki je sicer bil vseprisoten ob protestiranju v času prejšnjih vlad.

Francija je kot prva država EU v svojem parlamentu potrdila možnost novih dogovorov o finančni pomoči z Grčijo. Poslanci so nadaljevanju pogajanj dali večinsko podporo. Kljub temu je kar nekaj poslancev izrazilo prepričanje, da gre za izsiljevanje Grčije, prisilo v nadaljnje varčevanje in zunanjo kontrolo, a je premier Manuel Valls vztrajal, da gre za popolnoma normalen dogovor. Več problemov imajo s strinjanjem o nadaljnji finančni pomoči v Združenem kraljestvu. Tam je odločitev Evropske komisije, da naj bi EU Grčiji namenila 7 milijard funtov iz Evropskega mehanizma za finančno stabilnost, naletela na veliko nestrinjanje. Finančni minister George Osborne je tako izjavil, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da Združeno kraljestvo ne bo prispevalo več niti funta.

Medtem ko poteka grška parlamentarna drama, pa ministri opravljajo svoje vsakdanje obveze. Grški zunanji minister Nikos Kotzias se je tako v Tirani sestal z albanskim kolegom Ditmirjem Bushatijem. Govora je bilo o albansko-grškem sporu glede morske meje, ki pa očitno še ne bo kmalu razrešen. Obe strani še vedno zagovarjata vsaka svojo rešitev, ki je nasprotni strani nesprejemljiva. Obe državi imata prav tako že oblikovani skupini strokovnjakov, ki se ukvarjata z obmejnim primerom, a zaenkrat niso pripeljale do skupne rešitve. Ta je sicer že bila sprejeta s strani prejšnjega albanskega premierja, a zaradi pravnih napak prekinjena leta 2010. V primeru, da do novega dogovora ne pride, se že namiguje na druge možnosti - med njimi tudi na to, za katero sta se odločili Slovenija in Hrvaška, torej mednarodno arbitražo.

Britanska laburistična stranka je v vedno večjih težavah. Tokrat se je to pokazalo na primeru glasovanja o zakonu o socialni državi, ki so ga predlagali trenutno vladajoči Torijci. Medtem ko naj bi se laburisti enotno vzdržali glasovanja, se je del njihovih poslancev temu uprl. Ena izmed njih je Helen Goodman, ki je brez potrditve začasne vodilne v stranki, Harriet Harman, vložila amandma na zakonodajni predlog. Ona in domnevno 40 drugih laburističnih poslancev namreč stoji za trditvijo, da je treba zakon, kot je trenutno predlagan, nujno zavrniti, ker bo v revščino porinil še večje skupine ljudi, predvsem otrok iz velikih družin. Kakšen učinek bo ta nepokorščina imela na stranko, še ni jasno, gre pa sicer za le še en znak, da znotraj stranke prihaja do nasprotnih mnenj. Na to nakazujejo tudi prihajajoče volitve vodstva stranke, kjer je kandidat med drugim tudi socialist Jeremy Corbyn. Gre za kandidata, ki zagovarja vrnitev stranke k svojemu izvoru, torej k politikam, ki varujejo socialno državo, ne podpirajo privatizacije javnih storitev in napada na organiziranost delavstva. Njegova kandidatura je posledica dejstva, da je laburistična stranka že zdavnaj zašla s poti, ki si jo je začrtala ob ustanovitvi, ko se je razvila iz britanskega sindikalnega gibanja, in da nekateri še niso povsem izgubili upanja, da se tja vrne.

Skupina srbskih nevladnih organizacij kritizira načine zaposlovanja v srbskem javnem sektorju. Kritika je usmerjena predvsem na vpliv političnih zvez, ki naj bi bil vseprisoten. Z namenom informiranja o tem problemu in boju proti nepravičnemu zaposlovanju želijo izvesti projekt nadzora nad izvajanjem srbske Strategije za boj proti korupciji pri zaposlovanju na nacionalni in lokalni ravni. Izpostavljajo predvsem neenak dostop do zaposlitvenih priložnosti in kršenje pravice za napredovanje na podlagi svojih dosežkov. Vse to le še dodatno utrjuje neenakosti v družbi in socialne razlike. Več o ciljih in aktivnostih projekta nam je povedala Tijana Kljajević iz srbskega Centra za demokracijo:

Izjava

Pri projektu gre za širšo pobudo s strani EU, ki gre v smeri podpore civilni družbi - tudi ta akcija bo tako vključevala sodelovanje širše civilne družbe, ki deluje ne samo na področju korupcije v politiki sami, ampak tudi na njenem vplivu na druge dele javnega sektorja.

Izjava

V kosovski Prištini so se sestali predstavniki vseh sosednjih držav, da bi sprejeli načrt vračanja med vojno izseljenih prebivalk in prebivalcev Kosova. Gre za problem, s katerim se države ubadajo že 16 let, odkar se je končala vojna. Kosovski minister za vrnitve, Dalibor Jevtić, je situacijo komentiral z oceno, da bodo ti postopki glede na trenutno hitrost in finančne omejitve trajali še nadaljnjih 20 let. V sosednjih državah je po ocenah okrog 20 tisoč ljudi, večinoma Srbov, ki si želijo vrnitve. Največja prepreka naj bi sicer bilo dejstvo, da problemi, ki so obstajali takrat, torej otežena integracija v skupnost, in pravice, ki se tičejo jezikov in religij, še vedno niso rešeni. V času vojne na Kosovu je državo zapustilo okrog dvesto tisoč ljudi, večinoma Srbov.

Prevoznik Uber, alternativa klasičnim taksijem, je v Kaliforniji dobil kazen 7,3 milijonov dolarjev zaradi kršitev tamkajšnje zakonodaje. Ameriška zvezna država jim je dovolila delovanje, dokler bi podjetje oblastem poročalo določene podatke o poslovanju. Tega se Uber ni držal in se med drugim izognil poročanju o tem, ali so vozila, ki jih podjetje uporablja, dostopna za invalide, o razlogih nesreč ter o tem, kdaj in kje vozniki zavrnejo možnost prevoza. Zadnji podatek se veže na sam način dela prevoznika. To namreč temelji na komunikaciji prek aplikacije, ki omogoča potencialnim strankam, da naročijo prevoz - kalifornijske oblasti pa skrbi, da vozniki teh naročil ne sprejemajo enakomerno in s tem diskriminirajo na podlagi lokacije. Podjetju so sicer kritike, tožbe in konflikti s sindikati več kot znani, saj jim je vsakršna zakonodaja, namenjena zaščiti prebivalcev, samo v napoto in jo tako ponavadi kar ignorirajo. Zaradi načina najemanja izvajalcev njihove storitve - voznikov, dejstva, da ti pogosto nimajo zagotovljenega delovnega časa in s tem zadostnega vsaj minimalnega plačila - je v več evropskih državah že prišlo do sporov. V Franciji na primer pogosto potekajo protesti taksistov, proti Uberju se je odvilo nekaj tožb, in zaradi vsesplošnega nesprejemanja se je nedavno podjetje umaknilo iz države.