Vodstvo kitajske tehnološke multinacionalke Huawei nasprotuje odločitvi Evropske komisije o izključitvi Huaweija in podjetja ZTE iz evropskega financiranja raziskav in dobavljanja opreme za infrastrukturo Evropske komisije. Evropska komisija je predstavila poročilo o varnosti omrežja 5G, v katerem je prvič doslej kitajski podjetji eksplicitno označila za občutno bolj tvegani od ostalih dobaviteljev tehnologije 5G. Izvršna podpredsednica komisije Margrethe Vestager je oznanila, da bo Komisija Huaweiju in ZTE omejila dostop do finančnih instrumentov Unije. Prav tako telekomunikacijska omrežja Komisije po vseh državah Unije ne bodo smela vsebovati komponent Huaweia in ZTE. To pomeni, da tudi drugi dobavitelji opreme za evropsko komunikacijsko infrastrukturo ne bodo smeli uporabljati komponent dveh kitajskih podjetij. Komisija spodbuja tudi omejevanje dostopa kitajskih podjetij do vseh omrežij držav članic. Medtem francoska vlada pri Evropski komisiji lobira za jasen začetek trgovinske vojne s Kitajsko. Francozi lobirajo za uvedbo carin na vsa kitajska električna vozila, češ da bi lahko Kitajska z izdatno državno podporo proizvajala poceni vozila in jih izvažala v Unijo.

Ameriška tehnološka multinacionalka Intel je medtem naznanila gradnjo tovarne mikročipov na Poljskem, vredno 4,6 milijard evrov. Tovarna v jugozahodnem mestu Wrocław naj bi zaposlovala okrog dva tisoč ljudi. Začetek delovanja tovarne Intel načrtuje leta 2027, hkrati s tovarno polprevodnikov v nemškem Magdeburgu. Izgradnja tovarne v Nemčiji bo stala okrog 17 milijard evrov, nemška država bo prispevala skoraj sedem milijard subvencij. Sklicujoč se na inflacijo od nemške vlade Intel zahteva še štiri dodatne milijarde subvencij. 

Evropska centralna banka je osmič zapored zvišala obrestne mere za četrtino odstotne točke. Ključne obrestne mere se tako gibljejo okrog štirih odstotkov. Z nadaljevanjem višanja obrestnih mer se centralna banka bori proti inflaciji. Medletna inflacija je letošnjega maja v Evropski uniji znašala prek šest odstotkov. Predsednica centralne banke Christine Lagarde je že napovedala nadaljno zviševanje obrestnih mer. Doslej je evropska banka dvigovala obrestne mere po dvigih v Združenih državah Amerike, ameriška centralna banka pa se tokrat ni odločila za dvig. Obrestne mere na dolar tako ostajajo okrog pet odstotkov. 

Ameriško notranje ministrstvo je Jacka Teixeiro po šestih točkah obtožilo hranjenja in posredovanja občutljivih informacij o nacionalni obrambi. Aprila je pripadnik letalske nacionalne garde po obtožbah ministrstva razkril tajne dokumente iz Pentagona na družbenem omrežju Discord. Gre za dokumente z ameriškimi obveščevalnimi in vojaškimi podatki o vojni v Ukrajini. Za vsako točko obtožnice Teixeiri grozi do 10 let zapora in globa do 230 tisoč evrov.  

Japonski parlament je sprejel zakon za spodbujanje razumevanja LGBT skupnosti. Zakon je sprva po predlogih parlamentarne opozicije določal, da diskriminacija na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete ne sme biti tolerirana, vendar je v končni različici zakona zaradi nasprotovanja vladajoče konservativne Liberalne demokratske stranke določba omiljena v prepoved »nepoštene diskriminacije«. Po mnenju nevladne organizacije Marriage for all Japan to po tihem dopušča nestrpnost do LGBT skupnosti. Ločena določba zakona določa, da »morajo vsi državljani živeti z mirno vestjo«, kar aktivistične skupine označujejo kot povišanje pravic družbene večine na račun spolnih manjšin. Zakon še zmeraj ne dopušča istospolnih porok ali partnerskih zvez na državni ravni.

Japonski parlament je sprejel tudi spremembo zakonodaje o spolnih zločinih. Z novimi spremembami zakonodaje je definicija posilstva spremenjena iz »prisilnega spolnega odnosa« v »nekonsenzualni spolni odnos«. Zakonodaja po novem prepoveduje tudi vsiljivo fotografiranje ali tajno snemanje spolnih odnosov ter podaljšuje čas za prijavo posilstva z 10 na 15 let. Poleg tega je parlament starostno mejo, od katere je moč priznati privoljenje v spolni odnos, zvišal s 13 na 16 let. 

Zimbabvejska vlada je sprejela zakon, ki zvišuje pristojbine za predsedniške in poslanske kandidate. Po novem bo vsak kandidat za predsednika države moral plačati 18 tisoč evrov, poslanski kandidati pa skoraj tisoč evrov pristojbine, kar je približno 20-odstotna podražitev od prejšnjih volitev leta 2018. V Zimbabveju povprečna mesečna plača znaša 280 evrov neto. Odločitev vlade, ki jo 43 let vodi Zimbabvejska afriška narodna unija, sledi neuspešnemu predlogu opozicije, da bi pristojbine za politične kandidate pocenili. Splošne volitve bodo v Zimbabveju avgusta. Na volitvah se bo predsednik Emmerson Mnangagwa, ki je leta 2018 z državnim udarom odstavil dolgoletnega predsednika Roberta Mugabeja, potegoval za svoj drugi mandat. 

Nigerijski predsednik Bola Tinubu je odstavil vodjo protikorupcijske agencije Abdulrasheeda Bawo. Bawo, ki je od leta 2021 vodil državno agencijo za gospodarski in finančni kriminal, preiskuje tajna policija zaradi domnevne korupcije. Bawa se sooča s številnimi obtožbami zlorabe položaja, med drugim ga je nekdanji guverner severozahodne zvezne države Zamfara obtožil, da je od njega zahteval dva milijona evrov podkupnine. Predsednik Bola Tinubu je poleg Bawe na začetku meseca zaradi domnevne korupcije odstavil tudi guvernerja centralne banke Godwina Emfeleja. Tinubu, ki je zmagal na letošnjih predsedniških volitvah, je funkcijo predsednika prevzel pred tremi tedni.

Mestna občina Maribor je izvajalce programov dopolnilnega socialnega varstva in društva upokojencev seznanila z načrtovanimi finančnimi rezi. Razpise za sofinanciranje programov bodo izvedli, vendar z 80 odstotki predvidenega denarja. Na občini so poudarili, da je občinski proračun, ki ga je mestni svet sprejel aprila, zgolj načrt razpoložljivih sredstev, njegova realizacija pa je odvisna od drugih dejavnikov. Organizacije, ki jih bodo napovedani finančni rezi prizadeli, nam našteje predstavnik Regionalnega stičišča nevladnih organizacij Podravja Bojan Golčar. 

Golčar

Kako bo izvajalce programov dopolnilnega socialnega varstva odločitev občine prizadela?

Golčar

Mariborska občina reze načrtuje tudi na kulturnem področju, kot smo že poročali bo brez denarja, nujnega za osnovno delovanje, ostal tudi Mariborski radio študent. 

Vlada je sprejela sklep o ustanovitvi komisije za pripravo izhodišč za postavitev spomenika slovenske osamosvojitve v Ljubljani, vodil pa jo bo državni sekretar obrambnega ministrstva Rudi Medved. V komisiji bodo med drugim sodelovali predstavniki izvršilne in lokalne oblasti, urada predsednice republike in veteranskih organizacij.

Vlada je razrešila vršilca dolžnosti glavnega inšpektorja Inšpektorata za delo Luko Lukića. Lukić se je za odhod s funkcije odločil sam in kot razlog zanj navedel »nepričakovane osebne okoliščine«. Lukića bo kot vršilka dolžnosti zamenjala Katja Čoh Kragolnik, doslej delovna inšpektorica na Območni enoti Maribor in sindikalna zaupnica zaposlenih na inšpektoratu. 

Vlada je sprejela predlog novele Zakona o verski svobodi in ga poslala v državni zbor. Predlog novele, ki jo je vložilo ministrstvo za kulturo, zvišuje višino nadomestila za plačilo socialnih prispevkov verskim uslužbencem z zdajšnjih 48 odstotkov na 60 odstotkov povprečne plače. Hkrati ukinja uredbo o 100-odstotnem kritju socialnih prispevkov 727-ih cerkvenih uslužbencev, ki jo je maja lani, v času opravljanja tekočih poslov, sprejela vlada Janeza Janše. 

Vir fotografije: prirejeno po commons