Malezijske kopenske in zračne sile so sprožile napad na skupino Filipincev, ki zadnje tri tedne zasedajo vas Tandu na malezijskem otoku Borneo. Vlada je zatrdila, da po neuspelih pogajanjih nima druge možnosti kot končati, kar je po njihovih besedah, najhujša varnostna kriza v državi v zadnjih letih. Skupina filipinskih muslimanov je območje okupirala 12. februarja. Gre za privržence samooklicanega naslednika muslimanskega sultanata Sulu na Filipinih, Džamalula Kirama III. Ta trdi, da vzhodni del malezijske države Sabah zgodovinsko spada pod njegov sultanat. Natančna identiteta in število oboroženih napadalcev ostajata uganka, bilo naj bi jih okoli 180. Po navedbah malezijskega premiera Najib Razaka je postalo jasno, da napadalci nimajo namena zapustiti Sabaha. Rezak meni, da mora vlada ukrepati, ker gre za zavarovanje dostojanstva in suverenosti države. Pomenljivo pa je tudi dejstvo, da je območje Sabah, ki se nahaja na severu države, prostor pridelovanja afriške palme in predelovalne industrije palmovega olja, ki sta jo med drugim z velikimi investicijami zgradila naftna giganta Conoco Phillips in Shell.

Sirski uporniki so zajeli guvernerja severne sirske province Raka, Hasana Džalilija, in generalnega sekretarja vladajoče stranke Baath, Sulejmana Sulejmana. Gre za najodmevnejšo ugrabitev režimskih predstavnikov s strani upornikov. Do ugrabitve Džalilija in Sulejmana je prišlo dan po tem, ko so uporniki osvojili Rako, glavno mesto province. Mesto je bilo sicer eno najmirnejših v državi, v njem pa so od začetka konflikta zatočišče poiskali številni Sirci. Od začetka konflikta v Siriji se je v Rako namreč zateklo okoli 800.000 prebivalcev.

V Keniji poteka štetje glasov, ki so jih volivci namenili predsedniškim kandidatom na volitvah, ki jih mnogi označujejo za prelomne. Po skoraj polovici preštetih glasov tesno vodi trenutni namestnik premiera Uhuru Kenyatta, sicer sin prvega kenijskega predsednika Joma Kenyatte. Premier Raila Odinga je na drugem mestu, vendar rezultati še niso dokončni. Bolj kot sam rezultat pa Kenijce skrbi dogajanje po volitvah, saj so spomini na nasilje, ki je izbruhnilo po volitvah leta 2007, še živi. Nasilje je izbruhnilo, ko je Odinga svojega takratnega protikandidata Mwaia Kibakija obtožil, da je do zmage prišel s prevaro, čemur so sledili spopadi med njunimi podporniki, v katerih je življenje izgubilo več kot tisoč ljudi. Tudi letos je že prišlo do nasilja, vendar oblasti včerajšnji poboj 19 policistov in državnih uslužbencev pripisujejo separatistom na jugu države in ne podpornikom katerega od kandidatov.

Združene države Amerike so skozi poziv namestnika ambasadorja v Združenih narodih Josepha Torsella zahtevale, da se pijanim diplomatom prepove sodelovanje na debatah o proračunu v organizaciji Združenih narodov. Torsell je med nagovorom pred proračunskim komitejem generalne skupščine obrazložil, da med maratonskimi proračunskimi debatami mnogi diplomati konzumirajo šampanjec in konjak, kar jih tekom večera popelje v vidno pijanost. Mnenje predstavnikov iz Združenih držav Amerike je, da pri dotičnih diplomatih ob tovrstnem početju izostaneta tako odgovornost kot tudi zdrava razsodnost.

V Makedoniji se nadaljuje etnični konflikt, ki se je sprožil s prvim marcem, ko je makedonska vlada na mesto ministra za obrambo postavila Talata Xhaferija, poveljnika albanskih uporniških sil v konfliktu med Makedonci in Albanci v letu 2001. Eskalacija nasilja se je zgodila pretekle tri dni, ko so predstavniki albanske manjšine, ki tvorijo 25 odstotkov prebivalstva, in Makedonci obračunavali na ulicah Skopja. Dogajanje poteka vsled predvolilnih kampanj za lokalne volitve in mnogi analitiki menijo, da je nasilje v veliki meri rezultat nespametnih ter populističnih izjav politikov. Govorili smo z Zdravkom Saveskim, profesorjem političnih znanosti iz Skopja.

Izjava je na voljo v posnetku.

Državni zbor je reformo trga dela, ki jo sestavljata zakon o delovnih razmerjih in novela zakona o urejanju trga dela, sprejel brez glasu proti. Glavna cilja sprememb delovne zakonodaje sta zmanjšanje segmentacije in povečanje prožnosti trga dela. Reforma tako omejuje sklepanje pogodb za določen čas in agencijsko delo ter uvaja minimalno zaščito za ekonomsko odvisne delavce. Sistema denarnih nadomestil za brezposelne ne spreminja, prinaša pa tudi več ukrepov za zaščito zaposlenih. Poleg tega krepi notranjo prožnost, poenostavlja postopke zaposlovanja in odpuščanja ter uvaja začasna dela za upokojence. Hkrati znižuje odpravnine in skrajšuje odpovedne roke, plačan odmor za malico in dodatek na delovno dobo pa ostajata. Zakon o delovnih razmerjih in novela o urejanju trga dela bosta začela veljati 30 dni po objavi v uradnem listu.