Začenja se sojenje Bradleyju Manningu, bivšemu ameriškemu vojaku, ki je Wikileaksu iz Iraka in Afganistana poslal več kot pol milijona poročil in depeš. Ker so dokumenti razkrivali ameriško pobijanje civilistov, je sedaj Manning na vojaškem sodišču obtožen več zločinov, vključno z obtožbo, da je pomagal sovražniku. Manning se je sicer že izrekel za krivega v 10 od 22 točk obtožnice, vendar pa ne priznava krivde za najhujše zločine, ki mu jih očitajo. Če bo Manning spoznan za krivega, mu grozi 154 let zapora. Bo pa kakršnakoli zaporna kazen že znižana za 112 dni, kot povračilo za grobo obravnavo, ki je je bil deležen Maning v priporu.

Marine Le-Pen, vodja francoske skrajno desničarske stranke Front National, je ostala brez imunitete, kar pomeni, da ji bodo v Franciji končno lahko sodili za njene ksenofobne opazke. Zaradi primerjanja muslimanov, ki molijo na ulici, z nacistično okupacijo Francije, ki jo je političarka izrekla na predvolilnem zborovanju pred dvema letoma, namreč Le Penovi grozi obtožba, da je podžigala rasno sovraštvo. Kot članici Evropskega parlamenta jo je sicer pred obtožbami ščitila imuniteta, ki pa jo je parlamentarni odbor Evropskega parlamenta preklical. Le Penova je sicer svoj namen očitno dosegla, saj so zaradi močnega nasprotovanja desničarskih skupin muslimanske molitve na javnih mestih v Franciji kmalu po sporni izjavi prepovedali.

Vojna v Siriji se očitno postopoma preliva tudi v sosednji Libanon. Vikend so namreč zaznamovali spopadi med sirskimi uporniki, ki se borijo proti režimu predsednika Bašarja al Asada in libanonskim gibanjem Hezbolah. Borci šiitsko orientiranega Hezbolaha se namreč v sirski državljanski vojni borijo na strani vladajočega režima, mnogi sunitski Libanonci pa so na strani sirskih upornikov, ki jih v veliki meri prav tako predstavljajo suniti. Borci Hezbolaha so udeleženi tudi v obleganju mesta Qusair na sirsko-libanonski meji, preko katerega poteka večina tihotapljenja orožja. Vse več raket sirskih upornikov tako prileti tudi na cilje Hezbolaha v Libanonu, kar pomeni počasno širitev sirskega konflikta na sosednje države.

Egiptovsko ustavno sodišče nadaljuje z odločitvami, ki niso najbolj po godu predsedniku Mohamedu Morsiju. Razsodilo je namreč, da je volilni zakon, s katerim je bil izvoljeni zgornji dom parlamenta ali svet Šure, neustaven. Prav tako je neveljavna 100-članska skupina, ki jo je sestavil Morsi in ki je osnovala novo ustavo, ki so jo nato na referendumu potrdili državljani. Razsodba tako meče senco dvoma na legitimnost nove ustave, ki jo njeni kritiki vidijo predvsem kot osnovo za bolj islamistično usmerjenost države. Pri vpeljevanju islamistične agende je Morsiju pomagal tudi svet Šure, ki pa bo kljub temu, da ga je sodišče spoznalo za nelegalnega, v trenutni sestavi vztrajalo do naslednjih volitev, katerih datum pa še ni znan.

Bližajoče predsedniške volitve v Iranu so že botrovale prvim aretacijam podpornikov kandidatov, ki vrhu policije niso po volji. Po nagovoru reformističnega kandidata Hassana Rouhinija je namreč policija aretirala več njegovih podpornikov, ki so vzklikali gesla proti režimu in za izpustitev Hoseina Mousavija, predsedniškega kandidata na prejšnjih volitvah, ki je že tri leta v hišnem priporu. Vodja policije je aretacije pojasnil s tem, da je med množico policija zaznala proti-revolucionarno obnašanje, njihova naloga pa je, da take deviacije zatre.

Siloviti protesti pa pretresajo tudi Turčijo. Kar se je začelo kot zaseda parka, ki ga je vlada pod vodstvom premierja Tayyipa Erdogana nameravala spremeniti v še eno nakupovalno središče, se sedaj že četrti dan nadaljuje kot protest proti premieru in njegovi vladajoči stranki Pravica in razvoj. Proteste je zaznamovala brutalnost policije, ki je proti sprva mirnim protestnikom uporabila velike količine solzivca, vode iz vodnih topov in udarce. Solidarnostni shod v podporo Turkom in proti policijskemu nasilju bo danes ob pol treh potekal tudi na Prešernovem trgu v Ljubljani in se nato preselil pred turško veleposlaništvo.

V Portorožu potekajo 12. dnevi delovnega prava in socialne varnosti. O problematiki spregovori udeleženka Barbara Kresal, profesorica na Fakulteti za socialno delo.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.