Sodišče v mestu Mamoudzou je zaustavilo evikcijo sluma in izselitev beguncev z otočja Mayotte, čezmorskega ozemlja Francije. Cilj operacije, z izvajanjem katere so francoske oblasti začele minuli teden, je izpraznitev naselij migrantov na otočju, ki leži severozahodno od Madagaskarja. Po ocenah oblasti je približno polovica 350 tisoč prebivalcev Mayotta tujcev, večina jih prihaja s Komorov, bližnje otoške države. Komori so sprejem deportirancev iz Mayotta zavrnili, a Francija pri evikcijah vztraja. Na teren so poslali 1800 policistov, na stotine tudi iz celinske metropole. Sodišče je tik pred evikcijo enega od slumov odločilo, da operacija nima nobene pravne podlage in je nevarna za državljanske svoboščine. Lokalne oblasti se bodo na odločitev sodišča pritožile. 

V Sudanu se kljub 72-urnemu premirju nadaljujejo sporadični spopadi med vojsko in silami za hitro posredovanje, znanimi kot RSF. Premirje je oznanil kar ameriški zunanji minister Antony Blinken, v veljavo pa bi moralo stopiti ob polnoči. Sile za hitro posredovanje, znane kot RSF, in sudanska vojska so se o premirju dogovorile po dvodnevnih pogajanjih. Namen je evakuacija in bolniška oskrba civilistov. Združeno kraljestvo je z operacijo evakuacije lastnih državljanov že začelo. Po trditvah Združenih narodov bi lahko v sosednja Južni Sudan in Čad v naslednjih dneh zbežalo okrog 270 tisoč beguncev. RSF pod vodstvom generala Mohameda Hamdana Dagala se v Sudanu za oblast bori proti vojski pod vodstvom generala Abdela Fataha Al Burhana, ki je na oblasti od puča leta 2021. 

Severnodakotski republikanski guverner Doug Burgum je podpisal enega najbolj restriktivnih zakonov proti splavu v Združenih državah Amerike. Splav v Severni Dakoti je bil doslej dovoljen do 22. tedna nosečnosti, odslej pa bo mogoč le do šestega tedna nosečnosti in zgolj v posebnih primerih, kot so posilstvo, incest in izvenmaternična nosečnost. Ta je običajno diagnosticirana šele po osmem tednu nosečnosti. Nudenje splava so morali zdravniki doslej zagovarjati na sodišču, ki je presodilo, ali je bil splav res potreben. To sedaj ni več potrebno, a je omogočanje splava izven posebnih primerov še vedno opredeljeno kot hujši zločin. Restriktivni zakon je posledica lanske razveljavitve sodbe Roe proti Wade na vrhovnem sodišču.

Spodletelega venezuelskega opozicijskega politika Juana Guaidója so izgnali iz Kolumbije. Guaidó se je v Kolumbijo odpravil, ker je venezuelska vlada zanj izdala tiralico in ker se je želel udeležiti mednarodne konference Venezuele in Kolumbije, ki poteka danes. Kolumbijsko notranje ministrstvo je sporočilo, da je bil Guaidó iz države izgnan zaradi kršenja imigrantskih določb. Po ponovni izvolitvi venezuelskega predsednika Nicolása Madura leta 2019 je Guaidója kot pravega predsednika skušala instalirati koalicija imperialistov z Združenimi državami Amerike na čelu. Letos so se mu zaradi neuspeha pri njegovem cilju odrekle tudi opozicijske stranke v Venezueli. 

Zunanji ministri Evropske unije so sklenili v Moldavijo napotiti civilno misijo Evropske unije. Uradni cilj misije je okrepitev odpornosti varnostnega aparata države na področjih kriznega upravljanja in hibridnih groženj. Poleg tega je cilj delovanje proti tujim informacijskim manipulacijam, kar se kakopak nanaša na delovanje Rusije. Z Moldavijo Evropska unija sodeluje predvsem na področju zaustavljanja migracij, lani pa ji je Evropski svet čez noč podelil status kandidatke za vstop v Unijo.

Specialno okrožno sodišče v Astani je nekdanjega predsednika odbora za nacionalno varnost Karima Masimova obsodilo na 18 let zapora zaradi veleizdaje, zlorabe položaja in načrtovanja državnega udara v lanskih vsedržavnih protestih. Sodišče je zaseglo tudi celotno Masimovo premoženje, mu odvzelo državna priznanja in prepovedalo ponovno opravljanje kakršnekoli politične funkcije. Masimova je kazahstanski predsednik Kasim Džomart Tokajev s položaja razrešil januarja lani, nekaj dni zatem pa so ga aretirali. Tedaj so državljani Kazahstana protestirali proti vedno višjim cenam nafte, kar se je spremenilo v vsedržavni protest proti vladi. 

V Budimpešti je več tisoč učencev in učiteljev protestiralo proti noveli zakona o pravnem položaju zaposlenih v javnem šolstvu, ki ga je notranje ministrstvo predstavilo v začetku marca. Madžarsko notranje ministrstvo, ki je od lanskega leta pristojno za šolstvo, želi ukiniti status učiteljev kot delavcev v javnem sektorju in urediti poseben status uslužbencev javnega šolstva, kar odpira možnost posebne ureditve učiteljskega poklica. Novela uvaja tudi postavke, med katerimi so podaljšanje delovnika z osmih na 12 ur, disciplinski režim z zamrznitvijo plač, nedeljsko delo in preselitev učiteljev v območja države, kjer učiteljev primanjkuje. Najbolj kontroverzna od določb uvaja nadzor aktivnosti na službenih in zasebnih elektronskih napravah učiteljev. Notranje ministrstvo je napovedalo, da bodo v primeru stavke šolsko leto podaljšali v julij. 

Odbor ministrov Sveta Evrope je s 33 glasovi proti sedmim skupščini članic posredoval kosovsko prijavo za članstvo v svetu. Vstop Kosova v Svet Evrope morata potrditi še dve tretjini držav članic v skupščini organizacije. Kosovo je za članstvo zaprosilo maja lani, potem ko so zaradi vojne v Ukrajini članice iz sveta izključile Rusijo. Članstva Kosova v svetu Rusija ni podpirala, kot ga seveda ne podpira Srbija. Njen predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da bodo glasovali proti članstvu. Svet Evrope je organizacija za nadzor človekovih pravic v Evropi, ki ima 46 držav članic, vključno z vsemi državami Evropske unije. Članice sveta so podpisnice Evropske konvencije o človekovih pravicah, svet pa je ustanovitelj Evropskega sodišča za človekove pravice. Konvencija je sicer vključena v kosovsko ustavo, a brez članstva v Svetu Evrope državljani na sodišče ne morejo vlagati pritožb. 

Opoldne se je na protestu v centru Ljubljane zbralo več tisoč kmetov z okoli 500 traktorji, potem ko je sindikat kmetov prejšnji teden prekinil pogajanja z vlado. Poglavitne razloge za današnji protest pojasni eden protestnikov. 

Izjava

Kmetje so prvi opozorilni shod izvedli 24. marca, na pogajanjih z vlado v začetku aprila pa so dosegli ustanovitev delovne skupine, a je pogajanja sindikat po dveh tednih prekinil. 

Vir fotografije: Peter Žiberna