Brazilsko tožilstvo je javnosti obelodanilo tožbo proti predsedniškima kandidatoma dveh največjih strank v državi. Fernando Haddad je kandidat za podpredsednika Delavske stranke, vendar naj bi zaradi prepovedi kandidiranja Luiza Lule da Silve sam prevzel mesto predsedniškega kandidata. Spomnimo, da je sodišče da Silvi, ki je trenutno v zaporu, prepovedalo nastop na predsedniških volitvah, potem ko je bil obsojen kriminalnega dejanja korupcije in pranja denarja. Sodišče Haddadu očita, da je v volilni kampanji za župana Sao Paula leta 2012 od gradbenega podjetja UTC prejel pol milijona evrov neprijavljenih donacij. Drugi obtoženi predsedniški kandidat je Geraldo Alckmin, vodja Socialdemokratske stranke Brazilije, ki ga tožilstvo obtožuje nelegalnega prejema okoli 2 milijonov evrov sredstev s strani gradbenega podjetja Odebrecht, ko je leta 2014 kandidiral za guvernerja Sao Paula. Takih in podobnih obtožb je v Braziliji vse več zaradi preiskave široke mreže podkupnin znotraj tako imenovane afere Avtopralnica, ki je inkriminirala številne visoke predstavnike brazilske politične elite.

Indijsko vrhovno sodišče je zavrnilo kriminalizacijo spolnih odnosov oseb istega spola in razveljavilo sodno odločitev iz leta 2013, ki se je sklicevala na 157 let star zakon o prepovedanih oblikah spolnih praks. Po tem zakonu je bila za gejevski spolni odnos zagrožena kazen do deset let zapora, sodniki pa so se odločili, da je kriminalizacija spolnih odnosov neracionalna, arbitrarna in neustavna.

V Basri, drugem največjem mestu Iraka, že več dni zapored potekajo protesti zaradi slabega delovanja mestne uprave, onesnažene vode in nasilnega odziva varnostnih organov na ljudsko nezadovoljstvo. V ponedeljkovem protestu, ki naj bi se ga udeležilo več sto ljudi, je bil ubit en protestnik, demonstracije pa so se nadaljevale v torek, ko so se prebivalci mesta znova zbrali na ulici v žalni slovesnosti. Tekom teh protestov je pod streli padlo še šest protestnikov. V demonstracijah so protestniki požgali tudi pisarne regionalne vlade. Vojaško poveljstvo je zanikalo odgovornost za smrti in v izjavi zatrdilo, da naj bi na protestnike iz avta streljala neznana oseba. Na dogajanje se je odzval tudi iraški premier Haider al-Abadi in dejal, da je vojakom ukazal, da naj v množico protestnikov ne streljajo pravih nabojev.

Sporadični protesti v Basri sicer potekajo že skoraj dva tedna, povod pa so bila množična obolenja prebivalstva zaradi onesnažene vode. Nezadovoljstvo ljudstva ni omejeno zgolj na področje Basre, temveč demonstracije že dalj časa potekajo širom južnih provinc, bogato posejanih z naftnimi črpališči. Policija za pomoč pri zatiranju protestov sodeluje z milicami, medtem ko protestniki zahtevajo ukrepe za vzpostavitev oslabljene infrastrukture, zagotovitev osnovnih storitev in ukrepe proti visoki brezposelnosti.

Palestinska uprava je javnost obvestila o odločitvi izraelskega sodišča, ki je odobrilo rušitev beduinske vasi Khan al-Ahmar na Zahodnem bregu. Rušitev bo pomenila preselitev 180 prebivalcev in uničenje šole, ki jo obiskuje dvesto otrok. Izraelska vojska je že aprila letos prebivalcem vasi poslala odločbo o rušitvi naselja, saj naj bi bile stavbe zgrajene brez ustreznih dovoljenj. Vas se namreč nahaja na tako imenovanem območju C Zahodnega brega, ki je pod upravnim in varnostnim nadzorom Izraela. Ta ima tudi pristojnost za izdajo dovoljenj, vendar pa je bilo med letoma 2010 in 2014 odobrenih zgolj en in pol odstotka prošenj za gradnjo.

Območje C po Oslovskem sporazumu iz leta 1995 predstavlja 60 odstotkov vsega ozemlja Zahodnega brega. Prebivalci, ki jih čaka prisilna preselitev na področje, kjer je sedaj smetišče, so del beduinskega plemena Jahalin, ki je bilo v začetku izraelske okupacije v petdesetih izseljeno z ozemelj v puščavi Nakab. V naselju Khan al-Ahmar je včeraj Palestinska osvobodilna fronta že organizirala protest in okupacijo prostora z namenom preprečitve rušenja.

Proti agresivni politiki Izraela v regiji se je odzvala vlada Paragvaja, ki je odločila, da bo preselila veleposlaništvo iz Jeruzalema nazaj v Tel Aviv. Maja se je zdej že bivši paragvajski predsednik Horacio Cartes v podporo ameriški odločitvi o priznanju Jeruzalema kot glavnega mesta in selitvi veleposlaništva tudi sam odločil preseliti veleposlaništvo. Vendar pa je njegov naslednik Mario Abdo Benitez to odločitev spremenil v znak podpore diplomatski in mirni razrešitvi regionalnih konfliktov. Izrael je zaradi te odločitve napovedal zaprtje svojega veleposlaništva v Paragvaju. Na drugi strani je palestinski zunanji minister v znak podpore paragvajski odločitvi napovedal odprtje veleposlaništva v tej južnoameriški državi.

Tugomir Kodelja ne bo minister za javno upravo, so sporočili iz stranke Lista Marjana Šarca. Po neprepričljivem nastopu pred matičnim parlamentarnim odborom ga bo na tem mestu nadomestil Rudi Medved, nekdanji urednik dnevnoinformativnega in aktualnopolitičnega uredništva na Radiu Slovenija ter več notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na TV Slovenija. Zaslišanja pred ostalimi odbori potekajo po planu. Skupini že potrjenih kandidatov se je od včerajšnjega OFF-a pridružilo še šest novih ministric in ministrov: Samo Fakin bo prevzel zdravstvo, Andreja Katič pravosodje, Peter Jožef Česnik Slovence v zamejstvu in po svetu, Jure Leben okolje, Alenka Bratušek infrastrukturo in Marko Bandelli razvoj, strateške projekte in kohezijo.

Vodja postroja Štajerske varde ter predsednik društva Hervardi in stranke Gibanje Zedinjena Slovenija Andrej Šiško je bil danes zjutraj aretiran in odpeljan v pripor. Kriminalisti so nato na njegovem domu izvedli še hišno preiskavo. Šiško je osumljen ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve in k strmoglavljanju najvišjih predstavnikov države. Prav tako pa proti njemu poteka preiskava nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva ter neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Preiskavo vodijo kriminalisti Policijske uprave Maribor in Generalne policijske postaje. Poleg Šiška sta omenjenih kaznivih dejanj osumljeni še dve osebi, prav tako pa naj bi skupaj potekalo pet hišnih preiskav.