V glavnem mestu Čila Santiagu se je več kot 3500 ljudi udeležilo demonstracij v čast žrtvam režima Augusta Pinocheta, ki pa so se ob koncu sprevrgle v obračune s policijo. Udeleženci demonstrativnega pohoda na glavno mestno pokopališče so se zbrali v opozorilo ob skorajšnji obletnici Pinochetovega vojaškega puča, ki je 11. septembra 1973 z oblasti odnesel demokratično izvoljenega socialističnega predsednika Salvadorja Allendeja, ob tem pa s slikami ubitih in pogrešanih sorodnikov opozarjali na krvavo Pincohetovo 17-letno diktaturo, v kateri je izginilo več kot 3000 ljudi. Predstavnica Združenja družin tistih, ki so bili pridržani ali izginuli, je bila ostra tudi do trenutne vlade v Čilu. Nanašajoč se na študentske proteste in diskriminacijo Mapuče staroselcev je dejala, da je, navajamo, »vlada Sebastiana Pinere kriva enake desne represije kot Pinochetova diktatura«, konec navedka. Čeprav je bila večina protestnikov miroljubnih, je prišlo ob koncu pohoda do obračunov s policijo. Po podatkih slednje naj bi jih okoli 100 najbolj nasilnih demonstrantov napadlo, na kar so odgovorili z vodnimi topovi in solzivcem. Osem ljudi je bilo aretiranih.

Predstavniki ameriških sil v Afganistanu so največji kabulski zapor Bagram uradno predali v upravljanje afganistanskim oblastem. Predajo zapora Bagram, ki je bil v preteklosti večkrat vzrok polemik med ameriškimi silami v Afganistanu in tamkajšnjim prebivalstvom, je afganistanski predsednik Hamid Karzaj označil kot zmago suverenosti, afganistanski general Gulam Faruk, ki bo vodil zapor, pa je po prevzemu sporočil, da je danes dan za ponos. Že pred prenosom upravljanja zapora so Američani Afganistancem predali večino od 3000 zapornikov, zaprtih pred 9. marcem, ko sta se strani dogovorili o izročitvi zapornikov. Predajo tistih, ki so jih zaprli po 9. marcu, so Američani zaradi sporov z oblastmi v Kabulu prekinili pred kratkim, kljub temu pa naj ta spor ne bi vplival na nadaljnjo ameriško vojaško aktivnost v državi.

Somalijski parlament, ki je kot prvi uradni parlament po 20 letih in državljanski vojni zaprisegel 20. avgusta, bo predvidoma izvolil novega predsednika države. 275 poslancev, ki jih je v avgustu izbralo 150 tradicionalnih starešin, se bo na tajnem glasovanju odločalo med predvidoma 24 predsedniškimi kandidati, med katerimi za favorita velja dosedanji somalijski predsednik Šejk Šarif Šejk Ahmed, ki je na oblasti od leta 2009. Zahodni opazovalci, ki spremljajo glasovanje o novem predsedniku in sicer podpirajo sam proces političnih sprememb, Šejka Ahmeda obtožujejo sistematičnega poneverjanja, zlorabe sredstev in kraje javnega denarja, hkrati pa na somalijski parlament izvajajo pritisk, naj čim prej izvede glasovanje o predsedniku in s tem prispeva k čimprejšnjemu koncu procesa politične stabilizacije v Somaliji. Odločitev o izbiri predsednika je mednarodna skupnost prepustila parlamentu, ki je pred tem že potrdil tudi osnutek nove somalijske ustave, predvsem zato, ker splošnih volitev zaradi nezmožnosti glasovanja na območjih Somalije, ki so v rokah islamistične milice al Šabab, ni mogoče izvesti.

Francoski predsednik Francois Hollande je za eno od francoskih televizij v okviru načrtovane oživitve francoskega gospodarstva napovedal tudi zvišanje davkov. S tem ukrepom bi bila po napovedih francoskega predsednika državna blagajna bogatejša za 20 milijard evrov, od tega bi jih polovico zbrali na račun posameznikov, polovico pa na račun podjetij. Hollande ob tem vztraja, da bo državno malho krepil tudi na račun najbogatejših in ne bo popustil pri uvedbi 75-odstotnega davka za tiste, ki zaslužijo več kot milijon evrov. Ukrep naj bi bil časovno omejen, ne bo pa dopuščal izjem za denimo športnike ali umetnike. Glavna cilja ukrepov za oživitev gospodarstva sta po predsednikovih napovedih zmanjšanje brezposelnosti in zmanjšanje proračunskega primanjkljaja.

S sejo Mednarodne skupine za upravljanje Kosova, krajše ISG, predvideno za popoldanski čas, se izteka nadzorovana neodvisnost Kosova. Na seji v Prištini bo mednarodna skupina v skladu z julijsko odločitvijo vse oblastniške vajeti prenesla na kosovsko vlado, s čimer bo Kosovo postalo država s polno suverenostjo. Na Kosovu tako ne bo več mednarodnega civilnega predstavnika, ki ga je imenoval ISG, še naprej pa bodo na ozemlju države ostale Natove sile Kfor, ki skrbijo za varnost, in misija Evropske unije Eulex, ki Kosovu pomaga pri izgradnji pravosodnega, carinskega in varnostnega sistema. Popoldanski seji ISG bo sledila seja Kosove skupščine, na kateri pričakujejo številne goste iz tujine, med drugim tudi nekdanjega posebnega odposlanca Združenih narodov za Kosovo Marttija Ahtisaarija in evropskega komisarja za širitev Štefana Fueleja.

V Bazovici v sosednji Italiji je včeraj potekala slovesnost v spomin na s strani fašističnih oblasti ubite pripadnike antifašistične organizacije Tigr, ki pa ga je po navedbah vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu zasenčil incident ob govoru ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmile Novak. Več ljudi naj bi Novakovo izžvižgalo in zmerjalo. Čeprav so na uradu takoj pohiteli z razlago, da gre še za en primer notranjepolitičnega obračunavanja z aktualno slovensko vlado, saj naj bi bili povzročitelji incidenta “uvoženi iz domovine”, smo ministrico vprašali, ali ni bil razlog nezadovoljstva vladna počastitev padlih tigrovcev, ki v delu strokovne javnosti veljajo za teroriste, Tigr pa za teroristično organizacijo.

Izjava je dosegljiva v zvočnem posnetku celotne oddaje.

Slovenska fundacija za Unicef je predstavila projekt varnih točk za otroke, ki v Sloveniji sicer deluje že vse od leta 2003. Kako varne točke pomagajo otrokom v stiski, je na kratko povzela Unicefova svetovalka za odnose z javnostmi, Maša Gorjup.

Izjava je dosegljiva v zvočnem posnetku celotne oddaje.

Glede na to, da ima projekt že skoraj 10-letno tradicijo, smo vprašali, kako se je obnesel in ali učinkovito nudi pomoč otrokom, ki jo potrebujejo.

Izjava je dosegljiva v zvočnem posnetku celotne oddaje.