Moldavski poslanci so dva dni po izglasovanju nezaupnice vladi premierke Maie Sandu potrdili novo vlado. Novo manjšinsko vlado sestavlja 10 ministrov, ki so večinoma blizu predsedniku države, socialistu Igorju Dodonu. Nezaupnico je sprožil predlog vlade o premestitvi dolžnosti imenovanja generalnega tožilca na premierko. Nekdanja koalicija med ACUM-om in socialisti je bila že od ustanovitve šibka, saj sta se stranki združili pet pred dvanajsto z namenom razrešitve ustavne krize in izogiba ponovnim volitvam. Premier nove - kot sami pravijo - prehodne vlade je postal Ion Chicu, nestrankarski nekdanji finančni minister, pri izvolitvi pa se je moral zanesti na podporo iz vrst Demokratske stranke.  

Evropska investicijska banka je dosegla soglasje za revizijo svoje posojilne politike energetskemu sektorju v skladu z določili pariškega podnebnega dogovora. Po novih pravilih EIB po letu 2021 ne bo več izdajala posojil industriji fosilnih goriv, z izjemo podjetjem, ki se ukvarjajo z bioplinom in vodikom. Banka je popustila pod pritiskom enega izmed delničarjev, Evropske komisije, kateri se je zdelo leto 2020 prezgoden rok, saj želi do 2021 vlagati v razvoj plina za obdobje energetskega prehoda na bolj ekološke vire.

Med sprejetimi sklepi je EIB, poleg prekinitve izdajanja posojil industriji fosilnih goriv, sprejela tudi odločitev, da bo olajšala pridobitev večjih posojil. Banka je tako zvišala zgornjo mejo financiranja projektov za pridobivanje obnovljive energije za vse članice Evropske unije. Za deset najrevnejših članic bo po novem EIB lahko financirala do 75 odstotkov energetskega projekta, medtem ko je v preteklosti limit bil 50 odstotkov. Slovenija je ravno toliko bogata, da ne bo upravičena do teh posebnih pogojev. EIB želi z ukrepom prispevati k dekarbonizaciji ekonomije Evropske unije, za katero pa bo, po nekaterih ocenah, letno potrebnih 500 milijard evrov. 

Poslanci čilenskega parlamenta so razglasili referendum o spremembi ustave in s tem ugodili eni izmed glavnih zahtev protestnikov. Referendum o spremembi ustave bo potekal aprila 2020. Ustava, spisana pod oblastjo Augusta Pinocheta leta 1980, je sicer bila večkrat spremenjena, vendar pa še vedno ne vsebuje določil o državni odgovornosti za izobraževanje in zdravstveno oskrbo in s tem ohranja svojo prvotno neoliberalno osnovo, na kateri je bilo zgrajeno čilensko gospodarstvo. Predhodni kozmetični popravki zakonodaje in umik predloga o zvišanju cen javnega prevoza - ki je pognal ljudi na ulice - več kot očitno niso zadovoljili demonstrantov.

Predsednik senata Jaime Quintana je tako napovedal, da bo šlo za večstopenjski proces, kjer bodo Čilenci sprva glasovali, če sploh želijo spremeniti ustavo, šele nato pa o sestavi ustavnega sveta. Volivci bodo imeli tri možnosti: odbor, sestavljen iz neposredno izvoljenih predstavnikov, iz nastavljenih politikov ali iz mešanice obojega. 

Samorazglašena začasna predsednica Bolivije Jeanine Áñez, katere samorazglašeno poslanstvo je, da poskuša vrniti mir in občutek enotnosti v državo, je izjavila, da nedavno nekdanji predsednik Evo Morales, ki ga je označila za tirana, ne more kandidirati na naslednjih predsedniških volitvah. To, da je Mehika omogočila azil Moralesu, pa je označila za napačno dejanje. Áñez je tudi predstavila novi kabinet, v katerem ni niti enega predstavnika staroselcev, četudi ti predstavljajo 40 odstotkov prebivalstva. 

Pakistanski protivladni protestniki so zasedli več avtocest po celotni državi, zahtevajoč odstop premierja Imrana Kana. Protestniki so tako demonstracije razširili; do sedaj so namreč dva tedna blokirali le glavno vpadnico v prestolnico Islamabad. Protestniki premierja obtožujejo, da ni izpolnil svojih obljub o izboljšanju gospodarstva. Vrednost rupije namreč pada, inflacija raste, Kan pa je maja Mednarodni denarni sklad moral zaprositi za posojilo. Trdijo tudi, da je vojska močno vplivala na rezultat lanskih parlamentarnih volitev ter da so Kana nastavili kot vojski naklonjenega kandidata. 

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je izdala poročilo, v katerem primerja evropske države glede na stanje storitev javnega sektorja. V delu poročila, namenjenem Sloveniji, se le-to osredotoča na postopke javnega naročanja in Slovenijo - ja, Slovenijo - pohvali, češ da pozitivno izstopa kar se tiče transparentnosti javnega naročanja. Res je. To pravi še Sašo Mataz, generalni direktor Direktorata za javno naročanje.

Izjava