Velika Britanija in Francija bosta v okviru današnje razprave stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov o razmerah v Afganistanu predlagali razglasitev varnega območja pod okriljem Združenih narodov v Kabulu. S tem bi po besedah francoskega predsednika Emmanuela Macrona omogočili nadaljevanje humanitarnih operacij, predvsem evakuacijo ljudi. Večina zavezniških držav je evakuacijo svojih državljanov in Afganistancev, s katerimi so sodelovale, že zaključila. Svojo vojsko so začele umikati tudi Združene države Amerike, pred iztekom jutrišnjega roka pa na kabulskem letališču ostaja še nekaj tisoč ameriških vojakov. 

Razmere na letališču v prestolnici so še naprej zaostrene. Ameriška vojska je s protiraketnim sistemom davi prestregla pet raket, ki so poletele proti letališču, posredovala pa je tudi med vikendom. Po informacijah neimenovanega ameriškega uradnika so ZDA zunaj območja Afganistana z dronom razstrelile avtomobil bombo, ki naj bi pripadal silam Islamske države - Korasan. Pri tem naj bi napad zahteval tudi 9 smrtnih žrtev med civilisti, zaradi česar je ameriška vojska napovedala preiskavo dogodka. Gre za drugo ameriško posredovanje proti domnevno odgovornim za četrtkov teroristični napad na kabulsko letališče. V prvem povračilnem napadu v pokrajini Nangarhar so ameriške sile ubile dva pripadnika Islamske države, med drugim tudi domnevnega načrtovalca četrtkovega napda. 

Droni so švigali tudi nekoliko zahodneje, v Jemnu. V napadu brezpilotnikov in drugih izstrelkov raket* na letalsko bazo Al Anad na jugu države je bilo ubitih najmanj 30 pripadnikov provladnih sil. Njihov tiskovni predstavnik je za napad obtožil Hutije, ki pa za zdaj dogajanja ne komentirajo. Hutiji so že vse od leta 2015 v konfliktu s provladno vojsko, podprto s strani Saudove Arabije. Spopadi so v tem obdobju zahtevali več kot 130.000 smrtnih žrtev, Združeni narodi pa so razmere v Jemnu razglasili za trenutno največjo humanitarno krizo na svetu, v kateri je 12 milijonov ljudi odvisnih od pomoči v obliki hrane, petina jemenskih otrok pa podhranjenih.   

Pred septembrskim povratkom šolarjev in šolnikov v izobraževalne ustanove sta Svetovna zdravstvena organizacij (WHO), in Unicef države v Evropi pozvala, naj ob ponovnem širjenju okužb s koronavirusom ne zapirajo šol. Ker je pandemija po besedah regionalnega direktorja WHO za Evropo, Hansa Kluga, že povzročila katastrofalne motnje v izobraževanju, je ključnega pomena, da se učenje v razredu neprekinjeno nadaljuje. To je po njegovem pomembno predvsem zaradi duševnega zdravja otrok in razvoja njihovih socialnih sposobnosti. Obe organizaciji sta ob tem izpostavili cepljenje kot najboljšo obrambo pred nadaljnjo epidemijo. Odprtje šol se je znašlo med osmimi strokovnimi priporočili za šolanje v času epidemije COVID-19, ki so jih WHO, Unicef in Unesco potrdili na priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije.

Rekordna skoraj tono in pol težka zaplemba kokaina v Zeti pri Podgorici še vedno buri duhove in draži nosove v Črni gori. Premier Zdravko Krivokapić je na posebni tiskovni konferenci za uspešno akcijo, ki so jo izvedli v petek zjutraj in pri kateri so aretirali dve osebi, pohvalil policiste ter na krilih njihovega uspeha v slogu srbskega kolega napovedal odločen boj proti organiziranemu kriminalu. Pri tem pa Krivokapić ni pozabil okarati sodstva. To je v zobeh tudi pri črnogorski javnosti, potem ko je preiskovalni sodnik Radomir Ivanović odločil, da osumljenima ne odredi pripora in ju pusti, da se branita s svobode. Pri tem se je za problematičen izkazal “kumovski odnos” Ivanovića z družino osumljenega Budmirja Krstovića, v kriminalnih krogih poznanega tudi kot Buda Banana*. Na socialnih omrežjih je bilo sprva moč zaslediti, da je sodnik kar krstni boter osumljenega in zaenkrat osvobojenega Krstovića, sam Ivanović pa je nato za Radiotelevizijo Črne gore priznal, da je zgolj brat osumljenega narko dilerja kumoval krstu njegovega otroka. Ta ohlapna socialna povezava pa nikakor, je še dodal, ne vzbuja suma o sodnikovem pristranskem odločanju, zato svoje odločitve nikakor ne vidi kot sporne.  

Vrhovno sodišče je razsodilo, da je policija v primeru osebe A. M. iz Kameruna v avgustu 2019 kršila načelo nevračanja in prepoved kolektivnih izgonov ter onemogočila dostop do mednarodne zaščite. Na podlagi sodbe, zoper katero pritožba ni več mogoča, mora policija oziroma ministrstvo za notranje zadeve tožniku A. M. omogočiti, da se vrne v Slovenijo in vloži prošnjo za azil. Sodba se, kot pojasnjuje Iza Thaler iz nevladne organizacije Info Kolpa, opira na tri točke. V prvi sodišče izpostavlja pravico do mednarodne zaščite, ki mora biti omogočena vsaki osebi, ki vstopa na ozemlje Slovenije, in nikakor ne odvisna od arbitrarne odločitve policije.  V drugi točki se sodišče naslanja na načelo oziroma prepoved nevračanja, ki izhaja iz prepovedi mučenja, oblastem pa nalaga preučitev varnostnih razmer v državo vračanja in prepoveduje vračanje v za migranta ogrožujoča območja. Tretja točka, na kateri temelji sodba pa se osredotoča na nesprejemljivost kolektivnega vračanja oziroma izgonov.     

Čeprav sodba Sloveniji nalaga odpravo krivic, ki jih je bil A. M. deležen v postopku, pristojna organa dobre štiri mesece po aprilski odločitvi vrhovnega sodišča tega še vedno nista storila. Tožnik tako po besedah svojega zastopnika Dina Bauka ostaja v Bosni in Hercegovini, kjer so mu še naprej kršene temeljne pravice. Iza Thaler, predstavnica Info Kolpa.

izjava

Ob tem ko se policija in notranje ministrstvo ne odzivata v primeru A. M., pa policija še naprej izvaja nezakonite izgone in druge kršitve na področju migracij. Bi lahko prva tovrstna sodba in morebitne nadaljnje vplivale na nedovoljeno prakso policije?

izjava

_____________

*popravljeno ali/in dopolnjeno.