Afganistanski finančni minister Kalid Pajenda je odstopil s položaja in zapustil državo, potem ko so talibske sile zavzele že deveto provincialno prestolnico v zadnjih štirih dneh. Tako so talibi v manj kot tednu dni zavzeli četrtino afganistanskih administrativnih središč. Od maja so talibi zavzeli večino afganistanskega podeželja in zdaj s priključenimi urbanimi središči skoraj popolnoma nadzorujejo severno in zahodno mejo države. S tem želijo talibi vlado odrezati od severnega dela Afganistana, ki se je talibom v preteklosti najbolj upiral. Vlada v Kabulu vsak dan izgublja ozemlje. Trenutno nadzoruje osrednji del s središčem v Kabulu, vzhodno mejo in posamezne žepe ozemlja na severu in jugozahodu. Predsednik Ašraf Gani je včeraj iz Kabula poletel v severno mesto Mazar-e-Šarif, kjer se je srečal s poveljnikom tamkajšnjih vladnih sil in veteranom sovjetsko-afganistanske vojne, maršalom Abdulom Rašidom Dostumom. Dostum je znan kot sposoben vojaški poveljnik, vendar je s svojim delom vojske vladi naklonjen le, ko ga ta mastno plača. Srečanje s predsednikom Ganijem naj bi bilo namenjeno načrtovanju ofenzive proti talibskim silam in dvigu morale nemotivirane vladne vojske. Mazar-e-Šarif, ki je za afganistansko vlado trenutno eno najpomembnejših bojišč, je s pol milijona prebivalcev četrto največje mesto v Afganistanu in največje mesto na severu države. Medtem pa ameriški, ruski, kitajski in pakistanski posebni predstavniki za Afganistan v katarski prestolnici Dohi ta teden začenjajo še ene diplomatske pogovore tako imenovane razširjene trojke o političnih razmerah v Afganistanu. Pobudnik pogovorov je Rusija, saj je zaradi talibskih ofenziv ogrožena varnost afganistanskih sosed, Tadžikistana in Uzbekistana. Državi sta pod močnim ruskim vplivom in Rusija se je zavezala k njuni obrambi ob morebitnem vojaškem spopadu na njunih ozemljih, v prejšnjih tednih pa so imele zato vse tri vojske tudi skupne vojaške vaje. Talibski predstavniki so sporočili, da se bodo pogovorov v Dohi, na katere so bili povabljeni, udeležili le, če bo afganistanska vlada pod vodstvom predsednika Ašrafa Ganija odstopila.

Guverner ameriške zvezne države New York Andrew Cuomo je po tednu dni pritiskov javnosti in političnega vrha, tudi predsednika Joeja Bidna, zaradi obtožb spolnih zlorab odstopil s položaja. Pred sedmimi dnevi je newyorško vrhovno tožilstvo objavilo sklepe preiskave, ki predstavlja dokaze za Cuomovo spolno nadlegovanje enajstih žensk na delovnem mestu. Cuomo, čigar politična kariera traja skoraj 40 let, je zanikal vse obtožbe in izjavil, da odstopa zato, da bi olajšal delo vladi, katere produktivnost bi se po Cuomovem mnenju zaradi preiskave sicer zmanjšala. Cuomo ni prvi guverner New Yorka, ki je odstopil zaradi spolnega škandala – od leta 2008 so zaradi spolnega nadlegovanja in vpletanja v prostitucijo odstopili trije newyorški guvernerji. Cuoma bo nasledila Kathy Hochul, s čimer bo tudi postala prva ženska na položaju guvernerja zvezne države New York.

Ameriški senat je s 50-imi glasovi za in 49-imi proti odobril 3 tisoč milijard evrov vreden načrt porabe za najpomembnejše projekte administracije Joeja Bidna. Od tega je skoraj tisoč milijard namenjenih investicijam v javno infrastrukturo, kot so ceste, mostovi in letališča. Teh tisoč milijard evrov za infrastrukturo je vključeval tudi prvi dogovor med predsednikom Bidnom in republikansko manjšino v senatu, s katerim sta se strinjali in ga sprejeli obe strani. Z dogovorom pa so bili nezadovoljni demokratski senatorji, ki so pripravili nadgradnjo prvotnega dogovora, vredno dodatnih dva tisoč milijard evrov, ki bodo namenjeni izboljšavi šolstva, cenovno ugodnim stanovanjem in razvoju okolju prijaznih tehnologij. Večina republikancev je novemu, razširjenemu predlogu nasprotovala, vendar je z najmanjšo možno razliko prevladala demokratska večina in sprejela razširjeno različico Bidnovega načrta porabe.

V Čadu je tamkajšnji začasni predsednik Mahamat Debi opozicijske oborožene skupine povabil k skupnemu, tako imenovanemu »Vključujočemu nacionalnemu dialogu«. S tem je prekinil držo začasne vlade, imenovane Prehodni vojaški svet, ki se do zdaj ni želela pogajati z uporniki. Na letošnjih predsedniških volitvah v začetku aprila je vnovič zmagal predsednik Idris Debi, ki je državo vodil od državnega udara leta 1990. Rezultatu se je vojaško uprla čadska opozicijska milica Fronta za spremembe in soglasje v Čadu, krajše FACT, ki deluje na jugu čadske severne sosede Libije. En teden po volitvah je bil predsednik Idris Debi ustreljen v spopadu z milico FACT na severu države. Njegov sin Mahamat je bil imenovan za predsednika začasne vojaške hunte in začel brezkompromisno politiko do upornikov v FACT-u, katerih prodor so zaustavili 300 kilometrov pred čadsko prestolnico Ndžamena. Čadska vojska je udeležena tudi v konfliktu s teroristično organizacijo Boko Haram na jugu države.

Začela je veljati novela zakona o pravilih cestnega prometa, ki spreminja nekatera pravila na cesti. Državni zbor je novelo pred mesecem dni namreč večinsko potrdil. Po novem bo voznik lahko zavijal desno pri rdeči luči, seveda le, če bo cestišče prazno. Poleg tega se nižajo kazni za prehitro vožnjo in višajo kazni za telefoniranje med vožnjo. Novela prav tako razširja definicijo lahkih motornih vozil. Po novem bodo mednje spadali tudi električni skiroji, električni invalidski vozički in rolke na električni pogon. Med novosti sodita še obvezna nošnja kolesarske čelade do 18. leta med vožnjo lahkih motornih vozil in določitev 1,5-metrske bočne razdalje za avtomobile pri prehitevanju vozil, katerih največja hitrost ne presega 25-ih kilometrov na uro.