Dekanja ponuja OFF
Izraelska vojska je s tanki obkolila vzhodni del mesta Rafa ter ga iz zraka zasula z bombami. Ukaz za evakuacijo je izdala Palestincem v celotni Rafi, čeprav ofenzivo uradno izvaja v vzhodnem delu mesta ob meji okupirane Gaze z Egiptom. Mejni prehod med Rafo in Egiptom okupatorska vojska ohranja zaprt, tudi za dobavo humanitarne pomoči v Gazo. Po podatkih agencije Združenih narodov za palestinske begunce je iz Rafe zbežalo več kot 100 tisoč ljudi. Izraelska vojska jih je pred tem v Rafo pregnala skoraj milijon in pol.
Agencija za palestinske begunce je začasno zaprla svoj sedež v okupiranem vzhodnem Jeruzalemu, potem ko so judovski naseljenci zažgali zunanji del poslopja. Judovski protestniki, ki so jih spremljali oboroženci, so pozivali k zažigu Združenih narodov. Vodja agencije Philippe Lazzarini je dejal, da napad sledi dvema mesecema protestov izraelskih ekstremistov pred poslopjem. Protestniki so po njegovih besedah kamenjali uslužbence Združenih narodov, grozili pa so jim tudi s pištolami. Izraelska vlada agencijo uradno preganja od marca, ko je peščico uslužbencev agencije brez dokazov obtožila sodelovanja v Hamasovi sedmooktobrski akciji.
Ruska vojska je ponoči začela kopensko ofenzivo v regiji Harkov na severovzhodu Ukrajine. S tem je odprla novo fronto, po trditvah neimenovanih virov iz ukrajinske vojske pa je Rusom uspelo napredovati za en kilometer.
Na predsedniških volitvah v Čadu je zmagal Mahamat Déby in s tem lastno vojaško vladavino uradno spremenil v civilno. Z več kot 60 odstotki prejetih glasov je premagal premierja Succèsa Masraja, ki rezultatov ne priznava in trdi, da je zmagal. Ustavno sodišče je več nasprotnikom vojaške vladavine prepovedalo kandidaturo, Débyjevega bratranca Yayo Dilloja pa so dan po razpisu volitev vladne varnostne sile ubile. Uradna zgodba državnega tožilstva je, da je predsednik Socialistične stranke brez meja organiziral oborožen napad na poslopje državne obveščevalne agencije. Čad je edina sahelska država, v kateri je še prisotna francoska vojska, hunte v Maliju, Burkina Fasu in Nigru so francoske vojake namreč odslovile. Mahamat Déby je od aprila 2021 vladal kot začasni predsednik, oblast pa je z vojaškim pučem prevzel po smrti svojega očeta Idrissa Débyja. Ta je državi vladal več kot štiri desetletja, umrl pa je v bojih z uporniki na severu države.
Dekanja ljubljanske filozofske fakultete Mojca Schlamberger Brezar je študentom, ki tretji dan zasedajo osrednjo predavalnico fakultete za družbene vede, ponudila organizacijo javne razprave. Cilj razprave bi bilo oblikovanje skupne izjave za javnost. Po trenutnih informacijah bi razprava potekala na filofaksu, in sicer naslednji četrtek. Poleg dekanje filofaksa bi se je udeležila še dekan FDV-ja Iztok Prezelj in rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič. Prezelj je sicer včeraj dogajanje v Gazi prvič javno prepoznal kot genocid in dodal, da se s študenti glede vrednot in zahtev v povezavi s pomori v Gazi načeloma strinjajo, a imajo manjše razlike v dikciji. Kako lahko razumemo ponudbo za organizacijo javne razprave, komentira terenski poročevalec aktualnopolitične redakcije Fin:
Iz Sodnega sveta, glavnega organa za kadrovanje sodnikov, so sporočili, da vladni predlog interventnega zakona ne izpolnjuje odločbe ustavnega sodišča o neustavnosti ureditve sodniških plač. Po predlogu zakona, ki so ga pripravili na ministrstvu za pravosodje, bi sodniki do višjih plač bili upravičeni s prihodnjim januarjem, v začetku leta pa vlada obljublja tudi uveljavitev reforme plač celotnega javnega sektorja. Po predlogu zakona bi sodnikom prve stopnje plače zvišali za največ tri plačne razrede. Med plačo najnižje plačanega poslanca in okrajnega sodnika začetnika je zdaj osem plačnih razredov razlike, po predlogu zakona bi to razliko zmanjšali na pet plačnih razredov. Po stališču Sodnega sveta to nikakor ne izenačuje plačnega položaja primerljivih funkcionarjev. Ustavno sodišče je odločbo, pri uveljavitvi katere vlada že zamuja, sprejelo lansko poletje, bistven argument sodišča pa je v tem, da morajo za materialno neodvisnost funkcionarji sodne veje oblasti imeti primerljive plače s funkcionarji izvršne in zakonodajne.
Ustavno sodišče je zavrnilo opozicijski predlog za začasno zadržanje izvrševanja odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o rabi konoplje. Zadržanje sta ob vložitvi pobude za presojo ustavnosti, kar bodo na sodišču storili absolutno prednostno, zahtevali Slovenska demokratska stranka in Nova Slovenija. Predloga za zadržanje referenduma o evtanaziji, ki sta ga v pobudi za presojo prav tako podali opozicijski stranki, sodišče še ni obravnavalo. Tri referendume – poleg tistega o rekreativni in medicinski rabi ter pridelavi konoplje in tistega o prostovoljnem končanju življenja še tistega o uvedbi preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah – je parlament razpisal na dan evropskih volitev, 9. junija.
Z današnjim dnem španska dostavljalska platforma Glovo zaključuje poslovanje v Sloveniji. Od prevzema Ehrane leta 2021 je podjetje pridelalo večmilijonsko izgubo, dostavljavci pa so po delu v ultraprekarnih pogojih čez noč ostali še brez tega. Kaj bodo storili zdaj, pove dostavljavec Gašper.
Več o umiku Glova v Kultivatorju ob petih.
Foto: Peter Žiberna
Dodaj komentar
Komentiraj