Referendumsko-volilni džojnt
Državni zbor je, večinoma z glasovi Gibanja Svoboda in Levice ter z vzdržanjem koalicijskih Socialnih demokratov, potrdil odloke o razpisu treh posvetovalnih referendumov na dan volitev v Evropski parlament. Kot v Svobodi priznavajo sami, denimo trenutna evroposlanka in nosilka liste na evropskih volitvah Irena Joveva, je namen izvedbe referendumov devetega junija povečanje volilne udeležbe na evropskih volitvah. Ker bodo referendumi posvetovalni, njihov rezultat vlade uradno ne bo zavezal k nikakršnemu dejanju.
V borbi za evroposlanske stolčke so se v dveh koalicijskih strankah odločili za tri teme. Uvedba preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah bi pomenila, da lahko volivci z namenitvijo posebnega glasu izbranemu kandidatu omilijo strankarsko postavljanje vodilnih poslanskih kandidatov. A aktualnega zakonskega predloga o tej zadevi ni na mizi. Legalizacijo prostovoljnega končanja življenja oziroma evtanazije so na agendo uvrstili v društvu Srebrna nit. V državni zbor so predlog zakona vložili s podpisi volivcev, a koalicija zakonu ni zagotovila podpore. O vsebini predloga smo minuli četrtek govorili v APR intervjuju.
Tretji referendum – pod uradnim naslovom o gojenju in predelovanju konoplje v medicinske namene ter o gojenju in posedovanju konoplje za omejeno osebno rabo – bo vseboval dve ločeni vprašanji. Politiki so o legalizaciji uporabe gandže že govorili, denimo pred sedmimi leti, ko so Socialni demokrati predstavili osnutek zakona, uradno o učni, raziskovalno-znanstveni in medicinski uporabi. A za novo ureditev, o kateri v Svobodi in Levici niso predstavili še nič konkretnega, smo morali počakati na dekriminalizacijo uporabe gandže za osebne namene v Nemčiji. Poglejmo torej, kaj je treba storiti na legalnem področju džanerstva.
V Svobodi so se sprva zavzeli zgolj za referendum o medicinski rabi trave, a so zatem spoznali, da je ta že dovoljena. Nato so oblikovali referendumski vprašanji, ki govorita o uporabi konoplje. Nejasnost nastane že pri poimenovanju. Slovenska zakonodaja namreč ne loči terminov »konoplja« in »kanabis«, čeprav njun pomen ni isti. Konvencija Združenih narodov o mamilih iz leta 1961 med besedama loči, kot tudi njena podpisnica Jugoslavija, katere podpis je Slovenija podedovala. Tomaž Koren s Konoplja.org, med drugim nekdanji član vladne komisije za droge, pojasni razliko.
V medicinske namene je torej od leta 2014 v Sloveniji dovoljena uporaba vutre, ne pa tudi njena pridelava. V praksi sta tako dovoljena uvoz in prodaja izdelkov s kanabinoidi, večinoma sintetičnimi, domača pridelava pa je omejena na industrijsko oziroma prehrambeno rabo, v tem primeru konoplje. Pridelovalci so tako bolj ali manj omejeni na prodajo za različno zapakirane izvlečke kanabinoidov, rabo v gradnji ali krmo za živali. Koren pove več o tem, kakšna je po aktualni zakonodaji pridelava konoplje v Sloveniji.
Janko Pirc, lastnik trgovine Konoplja osvobaja in, kot pravi, prvi na Slovenskem, ki ga je Vrhovno sodišče v povezavi z gojenjem konoplje oprostilo, se strinja, da je pridelava v industrijske namene povsem legalna. Vendar pa opozarja, da bi moralo gojenje konoplje regulirati kmetijsko ministrstvo, ne pravosodno.
Spremembe zakonodaje glede konoplje podpira tudi Matej Svetina, vodja političnega shoda Marihuana marš, ki predstavi svoj pogled na to, kaj bi morali spremeniti. Svetina je tudi vodja resorja za študijsko problematiko pri ljubljanski študentski organizaciji, znani kot ŠOU.
Legalizacijo v medicinske namene so leta 2017 zakonodajalci podprli s tem, da so konopljo premaknili iz prve v drugo skupino prepovedanih drog, ki se štejejo za nevarne, a uporabne v medicini. Tako trenutno spada v isto skupino kot fentanil, metamfetamini in kokain, droge, ki so v rekreativni uporabi načeloma bolj nevarne. Koren meni, da bi morali v okviru sprememb zakonodaje o konoplji preurediti tudi ta sistem.
Eno od meril pri omejevanju pridelave konoplje je tudi omejitev glede vsebnosti tetrahidrokanabidola oziroma THC-ja. Industrijska konoplja ima namreč zelo nizke vsebnosti THC-ja. Namesto tega na trgu dobimo izdelke z drugim kanabinoidom, kanabidiolom, znanim kot CBD. Kot meni Pirc, je tako ločevanje na posamezne kanabinoide nesmiselno, saj recimo v medicinske namene deluje le njihova kombinacija.
Pri Svobodi želijo, kot so sporočili, preveriti naklonjenost ljudi za legalizacijo gojenja in posedovanja konoplje za omejeno osebno rabo. Citiramo, »kot je to pred kratkim storila Nemčija, razvita in napredna evropska država, po kateri se v Sloveniji tudi večkrat radi zgledujemo.« Konec citata. Delna legalizacija uporabe gandže za osebne namene v Nemčiji je stopila v veljavo z aprilom. Eden glavnih delov nemškega modela je omejevanje količine trave, ki jo lahko poseduje posameznik. Svetina pove več o nemškem sistemu legalizacije konoplje.
Nemčija pa ni edina država, ki je naredila korak k legalizaciji. Koren pove več o tem, kako dobri so modeli drugih držav, in opozori, da njihove zakonodaje zaradi specifik slovenskega trga ne moremo prenašati v domačo zakonodajo.
Pri primerjavi med tujo in slovensko zakonodajo radi govorimo o »dobrih praksah«, v primeru legalizacije konoplje je to najpogosteje Kanada. A Pirc meni, da dobrih praks v primeru konoplje v resnici ni.
Tudi če se bo vlada na koncu odločila za legalizacijo konoplje za medicinsko in osebno uporabo, džojntov verjetno še nekaj časa ne bomo mogli kupiti v trafiki. Vseeno pa bi legalizacija za osebno rabo predstavljala napredek – bolniki, ki si s konopljo lajšajo kronične bolečine, bi lahko to počeli tudi z domačico.
Vir slike: Flickr
Dodaj komentar
Komentiraj