Nekdanji egiptovski premier Ahmed Šafik je v izjavi obtožil Združene arabske emirate, da ne dobi dovoljenja za zapustitev države, kjer se nahaja od leta 2012. V istem dnevu pred prepovedjo je Šafik napovedal kandidaturo na predsedniških volitvah prihodnje leto. Kot je povedal, je zato nameraval v prihodnjih dneh začeti s kampanjo v egiptovskih skupnostih v tujini in se nato vrniti v Egipt. Tega je zapustil leta 2012, potem ko je izgubil predsedniške volitve proti Mohamedu Morsiju in bil kmalu nato v odsotnosti obsojen korupcije. Kasneje je bil obsodbe oproščen, kar mu je omogočilo ponovno kandidaturo. Prepoved, da bi Šafik zapustil Združene arabske emirate, je tako voda na mlin trenutnemu predsedniku Fatehu el-Sisiju, ki bi bil njegov glavni tekmec na prihodnjih volitvah. El-Sisija podpirata Saudova Arabija in sami emirati.

Argentina je 29 ljudi obsodila na dosmrtno kazen za zločine proti človeštvu v času vojaške diktature. V 5 let trajajočem sodnem procesu je bilo obtoženih 54 ljudi. Med drugim so bili obtoženi zločinov proti človeštvu, ugrabitev, umorov in sodelovanja v mučenju. Po uradni oceni je vojaška oblast med 1976 in 1983 usmrtila med 10.000 in 30.000 ljudi. Žrtve takratne oblasti so bili v glavnem pripadniki leve opozicije, gverilskih gibanj, aktivisti za človekove pravice in sorodniki žrtev. Velik delež jih je izginil v mornariški šoli ESMA, kjer je hunta zaprla in mučila 5000 ljudi. Na procesu je sodelovalo 830 prič, večinoma svojci in prijatelji žrtev. Sodišče je obsodilo 48 ljudi, 6 obtoženih je bilo oproščenih.

Prav tako v Argentini se je včeraj pred kongresom zbralo 300.000 ljudi, ki protestirajo proti napovedani reformi davčnega sistema, pokojnin in zakona o delu. Z njo želi predsednik Mauricio Macri privabiti tuje naložbe v Argentino, predvsem z znižanjem cene delovne sile. Reforma vključuje zmanjšanje davkov za korporacije, zmanjšanje odpravnin in omogoča podjetjem, da nadomestijo plačilo za nadure z več odmori. Opozicija reformo kritizira, saj zmanjšuje pravice delavcev.

Evropska unija bo sodelovala pri “osvobajanju” migrantov, ki so v Libiji zaprti v suženjskih pogojih. Francoski predsednik Emmanuel Macron je posredovanje evropskih držav napovedal ob robu dvodnevnega vrha EU in Afriške unije, ki poteka v Abidžanu v Slonokoščeni obali. V operaciji, ki naj bi se začela v naslednjih dneh, bodo med drugim sodelovale Francija, Nemčija, Libija in Organizacija združenih narodov. Namen je vrnitev čim več afriških migrantov v njihove države izvora preko nastanitvenih centrov v Čadu in Nigru. Tiste, za katere EU misli, da jim grozi sodni pregon v Čadu in Nigru, bo premestila v svoje države članice. EU bo tudi namenila finančno pomoč migrantom ob njihovi vrnitvi v izvorne države. Macron je načrtovano operacijo opisal kot konkretno vojaško in policijsko akcijo na terenu. Hkrati trdi, da ne gre za tujo vojaško intervencijo v Libiji.

Italija in Evropska unija bosta libijski obalni straži namenili 285 milijonov evrov. Do konca leta ji bo Italija poslala 3 ladje. Te se bodo pridružile šestim, ki jih je že poslala. Odprli bodo tudi operativne centre na libijski obali, ki bodo namenjeni usklajevanju evropskih in libijskih flot za prestrezanje migrantov. Načrtujejo tudi izgradnjo novih libijskih mejnih postojank. Komisar za človekove pravice v Organizaciji združenih narodov je zaradi pogostih zlorab in kršitev človekovih pravic migrantov v Libiji načrt kritiziral kot nehuman. Tudi sama libijska obalna straža je bila večkrat obtožena tovrstnih kršitev.

Delovna skupina Evropske unije za varstvo osebnih podatkov se je odločila začeti preiskavo zaradi hekerskega napada na sistem podjetja Uber. V ta namen je oblikovala posebno skupino, ki jo sestavljajo nadzorni organi za varstvo osebnih podatkov iz sedmih držav pod vodstvom nizozemskega organa. Njihov namen je preiskati potencialne kršitve pri odzivu podjetja na lanski napad, v katerem so bili razkriti osebni podatki 57 milijonov uporabnikov in ga je Uber prikrival.

Na Islandiji mandat začenja nova premierka Katrin Jakobsdottir Levičarsko-zelenega gibanja, ki je s tem postala prva zelena premierka na svetu. O oblikovanju koalicije se je dogovorila z liberalno-konzervativno Stranko za neodvisnost in desnosredinsko Progresivno stranko. Skupaj ima koalicija 35 od 63 sedežev v parlamentu, še dva poslanca Levičarsko-zelenega gibanja pa naj bi glasovala proti priključitvi h koaliciji, kar pomeni, da bo imela le še en sedež prednosti pred opozicijo. Nova vlada nastopa mesec dni po predčasnih volitvah, ki so bile sklicane po izbruhu afere, ki je prejšnjo vlado razdrla po manj kot letu dni vladanja. Vodja Stranke za neodvisnost in prejšnji premier Bjarni Benediktsson bo v novi vladi zasedal mesto ministra za finance in gospodarstvo, ki ga je imel že v vladi, preden je lani postal predsednik.

Predstavniki delavcev in delodajalcev so danes predstavili aneks kolektivne pogodbe za trgovinsko dejavnost, ki določa spremembe pri ureditvi delovnega časa. Predvideva, da bo večina trgovin zaprtih na 10 praznikov, med njimi so 1. januar, Prešernov dan, praznik dela, dan državnosti in božič. Uredili so tudi nedeljski delovni čas. Za morebitno zaprtje trgovine ob nedeljah se bo trgovec odločil sam, odvisno od razpoložljive delovne sile. Posamezen delavec bo namreč lahko delal največ 15 nedelj na leto, od tega ne več kot dve v istem mesecu. To ne bo veljalo za bencinske servise, pekarne, lekarne in majhne, “družinske” trgovine. Aneks se bo začel uporabljati 1. januarja, če ne bo sprejet zakon ali drug predpis, ki bi materijo uredil drugače.

Za urejanje delovnega časa so se stranke kolektivne pogodbe odločile zaradi napovedanega predloga novele Zakona o trgovini, saj želijo vprašanje urediti same. Predlog novele predvideva, da morajo biti trgovine z nekaterimi izjemami ob nedeljah in praznikih zaprte. Več o dogovoru pove Ladi Rožič, generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije, ki pojasni tudi, kako se razlikuje od predlagane novele.

izjava

Off sta pripravila vajenca Matija in Pia.