Evropska komisija je predstavila industrijski načrt zelenega prehoda. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ga je predstavila kot odgovor gospodarskim silam, ki vlagajo v zeleni prehod. Gre za odgovor na ameriški zakon o zmanjšanju inflacije, po katerem je država dala na voljo subvencije tako imenovani zeleni industriji v vrednosti 340 milijard evrov. Evropejce pa moti pogoj, da morajo za prejem subvencije podjetja imeti proizvodnjo v Združenih državah. Po mnenju komisije taki ukrepi izkrivljajo konkurenco, zato je nujen odgovor. Pri tem pa je komisija bolj skopa od Američanov. V novem načrtu se osredotoča na vzpostavitev predvidljivega in poenostavljenega regulatornega okvira, pospeševanje dostopa do financ, okrepitev veščin in odprto trgovino. Lastne subvencije, s katerimi bi Unija konkurirala ameriškim, so v novem načrtu omenjene enkrat: Komisija »močno spodbuja« države članice, naj svoje načrte za okrevanje in odpornost po pandemiji spremenijo v prid povečanja konkurenčnosti podjetij. Po predlogu komisije naj to najprej storijo z davčnimi olajšavami, nato pa krediti in subvencijami, namenjenimi zelenim investicijam. 

Ob industrijskem načrtu zelenega prehoda je evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager predstavila nov okvir za začasno krizno državno pomoč. Komisija bi državam članicam dovolila izenačitev ponudbe za subvencijo, če bi podjetje dobilo ponudbo za subvencijo iz države izven Evropske unije. Tako naj bi prepričali podjetja, da investirajo v Uniji. Komisija prav tako predlaga dvig praga denarja, ki ga lahko države s subvencijami namenijo industriji, ne da bi morale o tem obvestiti Komisijo. Predlaga še razširitev začasnih državnih subvencij na vse obnovljive vire energije. Začasno sprostitev pravil državne pomoči gospodarstvu, ki je v Uniji zaradi priseganja na prostotržni pristop in v imenu ohranjanja enakih pogojev za industrijo v državah članicah sicer prepovedana, bi Komisija podaljšala do konca leta 2025. Pri programih, kot je ta za okrevanje po pandemiji, je Komisija doslej sprostitev pravil državne pomoči gospodarstvu podaljševala za največ enoletna obdobja. 

Avstrija je izgnala štiri ruske diplomate. Dva zaposlena na ruskem veleposlaništvu in dva na ruski misiji pri Združenih narodih na Dunaju je zunanje ministrstvo obtožilo delovanja, ki ni skladno z njihovim diplomatskim statusom. Avstrija, ki ni članica Nata in je z Rusijo imela dobre odnose, je od leta 2020 tako skupno izgnala devet ruskih diplomatov. V Avstriji je sicer registriranih prek 140 ruskih diplomatov.

Visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve Josep Borrell je ob obisku delegacije Unije v Ukrajini naznanil, da bodo države članice usposobile dodatnih 15 tisoč ukrajinskih vojakov. 15 tisoč naj bi jih v skladu s preteklimi obljubami izurili do polovice letošnjega leta, nato pa začeli z urjenjem naslednjih 15 tisoč vojakov.

Evropska centralna banka je dvignila ključne obrestne mere za pol odstotne točke. Ključne obrestne mere bodo tako med dvema in pol ter tremi odstotki in četrt. Obrestne mere centralna banka dviguje v boju proti inflaciji, odločitev pa sledi včerajšnjemu dvigu obrestnih mer s strani ameriške centralne banke. 

Pred parlamentom v maroškem Rabatu so se zbrali protestniki, ki nasprotujejo normalizaciji odnosov Maroka in Izraela. Demonstranti v podporo Palestincem po Maroku protestirajo od sobote. Po posredovanju Združenih držav Amerike sta diplomatske odnose državi obnovili konec leta 2020, pred dvema tednoma pa sta se državi dogovorili za razširitev vojaškega sodelovanja na področja obveščevalne dejavnosti, zračne obrambe in elektronskega bojevanja. V Maroku se danes mudi tudi delegacija španske vlade. Španija in Maroko bosta sklenila več gospodarskih sporazumov, Španci pa napovedujejo dvakrat več denarja za projekte v Maroku, torej skupno 800 milijonov evrov. 

Vojaško sodelovanje krepijo tudi Združene države Amerike in Filipini. Ameriška vojska je dobila dovoljenje za vzpostavitev štirih novih vojaških taborišč na Filipinih. Ob tem bo investirala tudi v infrastrukturo petih obstoječih vojaških baz na otočju. Američani so v Pacifiku prav tako aktivni z diplomatskimi dejavnostmi. Na Salomonovih otokih so tako ponovno odprli svoje veleposlaništvo, ki ga na otočju niso imeli od leta 1993. Ponovno vzpostavitev diplomatskih odnosov na najvišji ravni je ameriški zunanji minister Anthony Blinken označil za pomoč pri ohranitvi pacifiške regije kot kraja, kjer »cveti demokracija«. Lani so Salomonovi otoki sicer podpisali obrambni dogovor s Kitajsko.

Vlada je iz zakonodajnega postopka umaknila predlog zakona o začasnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev. Po predlogu bi pravosodni funkcionarji največ do konca leta prejemali plačni dodatek 600 evrov bruto. Seja parlamentarnega odbora za pravosodje, na kateri bi morali danes obravnavati predlog zakona, je tako odpovedana. Pri utemeljitvi odločitve za umik zakona se v vladi sklicujejo na pomisleke državnozborske zakonodajno-pravne službe, je pojasnila ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan. 

Izjava

Zakonodajno-pravna služba je opozorila, da bi predlagan plačni dodatek omogočil, da bi višina plače in dodatka dela pravosodnih funkcionarjev presegla višino plačnih razredov najvišje uvrščenih funkcionarjev drugih vej oblasti, tudi predsednika republike, premierja, ministrov in ustavnih sodnikov. Vlada bi s tem posegla v veljavna razmerja in njihovo primerljivost, predlog zakona pa bi bil lahko po mnenju zakonodajno-pravne službe sporen tudi z vidika načela delitve oblasti. Včeraj so sicer zaposleni na finančni upravi zahtevali, naj vlada v primeru, da bi to leto pri plačnih zahtevah ugodila komurkoli v javnem sektorju, plačni dodatek v višini 600 evrov mesečno izplača tudi njim.

Vir fotografije: STA