Spodnji dom britanskega parlamenta je v prvem branju potrdil predlog zakona o notranjih trgih, ki krši del sporazuma o brexitu. Za spremembo zakona je glasovalo 340 poslancev, 263 jih je bilo proti. Čeprav je predlog, ki ga zagovarja premier Boris Johnson, prejel udobno podporo, je sprožil tudi nestrinjanje znotraj konservativne stranke. Kar 30 njenih poslancev se je glasovanja vzdržalo. Torijec Bob Neill, ki je destabiliziral že vlado Therese May, je na primer vložil amandma, ki bi parlamentu podelil moč veta na odločitve vlade, ki bi kršile sporazum o brexitu. Glasovanje o amandmajih sledi prihodnji teden, nato pa mora zakon še skozi zgornji dom parlamenta.

Predlog zakona o notranjih trgih vladi podeljuje eksplicitna pooblastila, da lahko enostransko odstopi od nekaterih točk severnoirskega protokola, ki je del sporazuma o brexitu. Z zakonom vlada krši dogovrjeno načelo premoči evropskega prava nad britanskim v primeru trgovine med Severno Irsko in preostalimi deli Združenega kraljestva. Po protokolu bi namreč trgovina na Severnem Irskem sodila pod pravo EU, saj se EU zavzema za to, da bi ostala meja med Severno Irsko in Irsko odprta tudi po januarju 2021, ko bo novo razmerje med Unijo in Kraljestvom stopilo v veljavo. Prav tako regulacija državne pomoči na Severnem Irskem po zakonu ne bo interpretirana v skladu s pravom EU.

Nemška kanclerka Angela Merkel in notranji minister Horst Seehofer sta se dogovorila, da bo Nemčija sprejela dodatnih 1500 migrantov z grških otokov. Premestitveni program se bo osredotočal na družine z otroki. Po požaru, ki je uničil taborišče Moria na otoku Lezbos, je Nemčija najprej sporočila, da bo sprejela le od 100 do 150 otrok brez spremstva. Grške oblasti na Lezbosu na drugi lokaciji postavljajo nov kamp, kamor naj bi preselili migrante, ki jih je bilo samo v Morii okrog 12 tisoč. Do sedaj naj bi tja preselili okrog 800 migrantov. Grške oblasti za požar krivijo migrante same, v povezavi s požarom so že aretirali pet ljudi. Med vikendom so migranti na otoku, ki so ostali brez strehe nad glavo, protestirali proti vzpostavitvi novega kampa, ki bi zgolj ponovil nevzdržne razmere v Morii. Policija se je nad protestnike spravila s solzivcem.

Ruski predsednik Vladimir Putin je beloruskemu kolegu Aleksandru Lukašenku na srečanju v Sočiju obljubil približno 1,3 milijarde evrov težko posojilo. To naj bi Lukašenku kratkoročno pomagalo prebroditi gospodarsko krizo in refinancirati stare dolgove. Rusija priznava Lukašenka za legitimnega predsednika Belorusije, Putin pa je izrazil podporo tudi Lukašenkovi ideji ustavne reforme. Predloga reforme Lukašenko sicer še ni objavil, predstavlja pa njegov odgovor na množične proteste in opozicijske poskuse, da bi ga spravili z oblasti. Špekulira se, da bi ustavne reforme omejile oblast predsednika, a bi Lukašenko seveda ostal predsednik. Rusija prav tako poziva Zahod, naj se ne vmešava v beloruske zadeve.

V Washingtonu bodo pod pokroviteljstvom Donalda Trumpa danes Izrael, Združeni arabski emirati in Bahrajn podpisali sporazuma o sodelovanju. Sporazuma Izraela z zalivskima monarhijama bolj ali manj formalizirata že obstoječe neformalne povezave med državami. Sporazuma naj bi tako omogočila vzpostavitev diplomatskih in trgovinskih odnosov ter direktnih letalskih povezav med Izraelom in monarhijama.

Palestinski premier Mohamad Štajeh je podpis dogovorov označil za poraz institucije Arabske lige, ki po njegovem ni več enotna. Bolj enotne pa naj bi postale palestinske politične frakcije. Hamas, ki upravlja Gazo, Fatah, ki vodi palestinsko samuopravo na Zahodnem bregu, gibanje Islamski džihad in druge palestinske entitete so se dogovorili o vzpostavitvi enotnega terenskega vodstva, ki naj bi vodilo celosten ljudski upor proti izraelski okupaciji. To je naloga prvega izmed treh novoustanovljenih komitejev, ki naj bi v petih tednih palestinskemu predsedniku Mahmudu Abasu dostavili priporočila, kako ukrepati. Abbas se je zavezal, da bo priporočila, ne glede na njihovo vsebino, upošteval. Drugi ustanovljeni komite je odgovoren za dosego sporazumne vizije o koncu razkola med Gazo in Zahodnim bregom, torej med Fatahom in Hamasom. Kljub številnim dogovorom, ki sta jih gibanji sklenili v minulih letih, vse od zmage Hamasa na zadnjih palestinskih volitvah leta 2006 ostajata sprti, z razdeljenimi vplivnimi območji. Tretji novoustanovljeni komite je zadolžen za oživitev Palestinske osvobodilne organizacije, katere vloga v palestinskem boju je vse od podpisa Oslovskega sporazuma leta 1993 v zatonu.

Ustavno sodišče Slonokoščene obale je razsodilo, da predsednik države Alassane Ouattara lahko kandidira za svoj tretji mandat. Tako je sodišče očitno pritrdilo Ouattaraju, ki kljub doseženi ustavni meji dveh predsedniških mandatov kandidira za tretji mandat s pojasnilom, da je sprememba ustave leta 2016 ponastavila štetje mandatov. Čeprav je predsednik obljubil, da ne bo več kandidiral, si je premislil, potem ko je njegov izbrani naslednik, premier Amadou Gon Coulibaly, junija umrl zaradi srčnega napada. Odkar je prejšnji mesec Ouattara naznanil ponovno kandidaturo, na ulicah večjih mest potekajo protesti, na katerih je do sedaj umrlo okrog 15 ljudi. Izmed 44 kandidatov za predsedniške volitve 31. oktobra je ustavno sodišče potrdilo le štiri. Poleg trenutnega predsednika še Henrija Konana Bédiéja, ki je bil predsednik v 90-ih letih, Pascala Affija N'Guessana, premierja v času prejšnjega predsednika, in Kouadia Konana Bertina, nekdanjega političnega zaveznika Bédiéja.