Izraelska vojska je v napadu z droni v libanonski prestolnici Bejrut ubila sedem pripadnikov Hamasa, med njimi Saleha Al Arurija, namestnika političnega šefa Hamasa. V napadu na pisarno Hamasa je izraelska vojska ubila še vsaj dva vojaška poveljnika. Aruri je pomagal vzpostaviti Hamasovo oboroženo krilo na okupiranem Zahodnem bregu, od devetdesetih let je bil vsaj 15 let v izraelskem administrativnem priporu. Nato je živel v izgnanstvu, najprej v Siriji in Turčiji, nazadnje pa v Libanonu, kjer deluje gibanje Hezbolah, ki se z izraelsko vojsko po sedmem oktobru obstreljuje v bližini južne meje. Palestinci so na ulicah Ramale. na Zahodnem bregu protestirali proti umoru Al Arurija. Za današnji dan so napovedali tudi splošno stavko. Izraelska vojska medtem nadaljuje genocidno ofenzivo v Gazi, v kateri je zadnje dni osredotočena na južno mesto Khan Junis.

Turčija je sporočila, da ne bo dovolila prehoda dvema ladjama britanske mornarice, ki ju Združeno kraljestvo želi donirati Ukrajini. Turčija se pri prepovedi prehoda dveh ladij minoiskalk v Črno morje sklicuje na kršitev mednarodnega pakta, ki zadeva prehode ožin v vojnem času. V turški vladi tako trdijo, da do konca vojne ne bodo dovolili prehoda Bosporja in Dardanel. Montreuška konvencija iz leta 1936 v času vojne prepoveduje prehod ožine ladjam držav, ki so v vojni, razen ko se vračajo v lastno bazo. Turčija v času vojne po konvenciji ohranja končno odločitev o prečkanju vseh vojnih ladij. 

Srbska volilna komisija je po ponovitvi glasovanja na manjših voliščih objavila končne izide decembrskih parlamentarnih volitev. Rezultat volitev ostaja nespremenjen. Srbska napredna stranka, ki jo neformalno vodi predsednik države Aleksandar Vučić, je osvojila skoraj 47 odstotkov glasov, za glavno opozicijsko koalicijo strank Srbija proti nasilju je glasovalo 24 odstotkov volivk in volivcev. Po velikem sobotnem protestu v centru Beograda, ki se ga je udeležilo skoraj 20 tisoč ljudi, se je protestno gibanje proti Vučiću in njegovi volilni goljufiji umirilo. 

Hrvaška družba za avtoceste, znana kot Hac, je objavila razpis za pripravo dokumentacije za drugi most na otok Krk. Načrtujejo most z dvema nadstropjema, namenjen avtomobilom in vlakom. Most bo segal do novega pristaniškega terminala v Omišlju na severu Krka, ki prav tako še čaka na izgradnjo. Razpis za pripravo dokumentacije je vreden 600 tisoč evrov. 

Nekdanji pakistanski premier Imran Khan je v zaporu na pleča dobil novo obtožnico. Tokrat ga oblasti obtožujejo nespoštovanja državne volilne komisije. Khan od avgusta prestaja triletno zaporno kazen za nelegalno prodajo državnih daril v času vodenja države. Khanu je pakistanska volilna komisija onemogočila tudi kandidaturo na prihajajočih februarskih parlamentarnih volitvah, a jo je vseeno vložil. Ko je Khan bil premier, so nezadovoljstvo nad njegovo vladavino izražali tudi diplomati v Združenih državah Amerike. 

Ameriška vlada Joeja Bidna se je obrnila na vrhovno sodišče z zahtevo po razveljavitvi odločitve zveznega pritožbenega sodišča v New Orleansu, ki je mejnim stražarjem začasno prepovedalo uničevanje in umikanje rezilne žice na meji med Mehiko in zvezno državo Teksas. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je zvezni sodnik narobe presodil, da je zvezna vlada imuna na tožbe zvezne države Teksas. Bidnovi na drugi strani trdijo, da bi sprejetje take interpretacije zvezno vlado pustilo v milosti in nemilosti posameznih zveznih držav pri implementaciji zvezne imigracijske politike. Gre za spor zvezne vlade z republikanskim guvernerjem Teksasa Gregom Abbottom, ki je na lastno roko dal postaviti rezilno žico na mejno reko Rio Grande. 

Sierraleonsko tožilstvo je vložilo obtožnico proti 12 ljudem, v kateri jim očita izdajo in povezavo z novembrskim poskusom puča. Med obtoženci je tudi član varnostne službe nekdanjega predsednika Ernesta Baia Korome, Amadu Koita, ki ga je policija aretirala v začetku decembra skupaj s 84 osebami, večina katerih je vojaškega osebja. Do aretacije je prišlo po oboroženem vdoru v zapore, v katerem so aretiranci osvobodili več kot 2000 zapornikov, kar je vlada predsednika Juliusa Maada Bie označila za poskus nasilnega rušenja vlade. Vlada je krivdo za poskus puča zvalila na varnostno službo nekdanjega predsednika Korome in za prihodnje dni napovedala še več obtožnic.

Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo predsednika Slovenske demokratske stranke Janeza Janše za varstvo zakonitosti v primeru obsodilne sodbe za žaljiv tvit. V tvitu je novinarko Eugenijo Carl in nekdanjo novinarko, danes pa od Svobode svobodno poslanko Mojco Šetinc Pašek označil za odsluženi prostitutki. Tvit je sledil razkritju novinark, da so nekateri vidni člani SDS, med drugim poslanca Branko Grims in Žan Mahnič, člani neonacistične Facebook skupine Legija smrti. Janšo je celjsko okrožno sodišče obsodilo na tri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta. Janša se je v zahtevi skliceval na postopkovne nepravilnosti, a je vrhovno sodišče odločilo, da očitki niso utemeljeni. Janša je odločitev poskušal izpodbijati že na višjem sodišču, ki ga je prav tako zavrnilo. Senat vrhovnega sodišča je v utemeljitvi odločitve zapisal, da sta obe nižjestopenjski sodišči utemeljeno prepoznali, da je šlo za diskreditacijo in razvrednotenje Šetinc Pašek in Carl ne le kot novinark, temveč tudi kot žensk in oseb. Sklicujejo se tudi na stališča ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice, ki sicer pripoznavata široke meje svobode izražanja, a te niso neomejene. Za Radio Študent se je na sodbo odzvala Šetinc Pašek. 

Izjava

Mojca Šetinc Pašek še vedno tudi čaka na odločitev ustavnega sodišča, na katerega se je obrnila zaradi zavrnitve civilno-odškodninskega postopka.

Izjava

Foto: Instagram profil Mojce Šetinc Pašek