Aco ne sme da stane
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je opolnoči, oblečen v pulover, češ niti kravate si mi ni bilo treba nadeti, razglasil absolutno zmago na predčasnih volitvah. Po 95 odstotkih preštetih glasov je na parlamentarnih volitvah njegova Srbska napredna stranka prejela 48 odstotkov glasov. S tem si je v 250-članskem parlamentu znova zagotovila absolutno večino 128 poslancev, ki jo je na volitvah lanskega aprila izgubila. Še preden je volilna komisija objavila vsaj približno merodajne podatke, je Vučić že prešteval poslanske sedeže.
Na drugem mestu se je znašla opozicijska lista Srbija proti nasilju, ki je dobila 24 odstotkov glasov. Gre za koalicijo liberalnih, levoliberalnih in tudi zmernonacionalističnih strank, ki so v parlamentu pred volitvami nosile zastavo protioblastnih protestov proti nasilju. Tretjeuvrščena je Socialistična stranka Srbije Ivice Dačića, zvesta zaveznica Vučićevih naprednežev, ki pa je v primerjavi s prejšnjimi volitvami izgubila 13 poslancev.
Lokalne volitve, ki jih je na isti dan kot parlamentarne razpisal tedanji predsednik parlamenta Vladimir Orlić, so potekale po več kot 60 občinah, tudi v Beogradu. Kljub temu, da so še zdaj znani zgolj delni rezultati, je Vučić opolnoči razglasil zmago tudi v Beogradu. Delni rezultati beograjske volilne komisije kažejo majhno prednost Srbske napredne stranke, ki je prejela 37 odstotkov glasov, Srbija proti nasilju pa 34. Suma sumarum, Vučić je opolnoči čez prst sklenil, da je njegova stranka v vseh volilnih okrajih povečala število glasov glede na prejšnje volitve za 10 odstotkov.
Opozicija, združena v koalicijo Srbija proti nasilju, je volitve predstavljala kot prelomne. A tako kot nobene volitve doslej niti te niso predstavljale grožnje Vučićevi oblasti, meni Miloš Jakovljević, aktivist socialistične civilne iniciative Marks 21.
V protestih po majskih pobojih, znanih pod imenom Srbija proti nasilju, so protestnki nastopali s sloganom Vse se mora ustaviti. Vučić jim je na volitvah odgovoril s sloganom Srbija se ne sme ustaviti. Več o oblikovanju opozicijske koalicije pojasni sogovorec.
Protestniki in opozicija so Vučića in ljudi v njegovem ožjem krogu večkrat pozvali k odstopu, a do tega ni prišlo. Vučić je sicer odstopil s čela stranke, a je v času predčasnih volitev ostal glas in obraz stranke, pojasnjuje politolog Marko Hočevar.
Po mnenju Jakovljevića je opozicija prehitro pristala na predčasne volitve, za katere je bilo očitno, da služijo le potrjevanju Vučićeve vladavine.
V predvolilni koaliciji, ki je protestnikom vzela ime, so dominantne glasove ohranili stari, reciklirani politiki, ki so včasih znali z Vučićem tudi sodelovati.
Srbijo proti nasilju tako sestavljajo ljudje, ki so si zagotovili ekonomsko moč med desetletno vladavino Demokratske stranke, danes pa to moč izgubljajo.
Pred vrati parlamenta je tokrat ostala desničarska stranka Dveri. Namesto nje sta zadostno število glasov zbrali novi desničarski tvorbi – Mi, ki jo vodi Branimir Nestorović, in Nada pod vodstvom Miloša Jovanovića in Vojislava Mihailovića. Preboj novih strank na srbski desnici in prehajanje članov med strankami sicer ni nič nenavadnega, pojasnjuje Hočevar.
Absolutne večine Vučiću oziroma rezultatov parlamentarnih volitev nasploh Srbija proti nasilju sicer ne priznava. Miroslav Aleksić, eden od dveh predstavnikov liste na parlamentarnih volitvah, je zatrdil, da je v Beogradu volilo 40 tisoč ljudi, ki tam ne živijo.
Marinika Tepić, ki je skupaj z Aleksićem predstavljala Srbijo proti nasilju, rezultatov vladajoče stranke prav tako ni priznala.
Jakovljević meni, da so nepravilnosti seveda očitne. A opozicija bi jih morala bolje izkoristiti. Center za svobodne volitve in demokracijo, srbska nevladna organizacija, je v svojem poročilu zabeležil pritiske na volivce pred volišči, napade na opazovalce in glasovanje oseb, ki niso bile zabeležene v volilnih imenikih. Opazili so tudi skupinsko glasovanje in glasovanje brez osebnega dokumenta ter vzporedne evidence rezultatov brez vpogleda v to, kdo izvaja te vzporedne meritve.
Po mnenju Jakovljevića so bile take nepravilnosti pričakovane, opozicija pa ni bila pripravljena nanje ne z dobrim volilnim programom ne z drugimi mehanizmi, s katerimi bi poskušala vsaj zmanjšati njihov vpliv.
Namesto tega se je Srbija proti nasilju osredotočila na kandidaturo v občini Beograd. Z zmago v prestolnici bi pridobili moč, s katero bi lahko skušali uveljaviti širši vpliv.
Očitno so se te taktike zavedale tudi vladajoče strukture, ki so po mnenju Hočevarja ravno zato na isti dan razpisale lokalne volitve.
Naivna zagnanost Srbije proti nasilju torej ni prispevala k nobeni spremembi v srbski politiki, no, le Vučiću je po vmesnem predahu uspelo ponovno dobiti absolutno parlamentarno večino.
Foto: Aleksandar Vučić Twitter
Dodaj komentar
Komentiraj