Okrožno sodišče v Stockholmu je obsodilo turškega Kurda na štiri leta in pol zapora, potem pa izgon iz Švedske. Yahyo Güngörja je sodišče obsodilo za poskus izsiljevanja z orožjem, s čimer je želel kurdskega podjetnika prisiliti v plačilo Delavski stranki Kurdistana, ki jo na Švedskem in v Turčiji obravnavajo kot teroristično organizacijo. Po besedah švedskih tožilcev gre za prvi primer, ko so na Švedskem osebo obtožili poskusa financiranja v Turčiji preganjane stranke. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan še zmeraj blokira vstop Švedske v vojaško zavezništvo Nato in zahteva izročitev političnih beguncev, da bi jih spravil v ječo. Švedski parlament je za ugoditev Turčiji spremenil ustavo, še zmeraj pa o izgonu posameznikov individualno odločajo sodišča. 

Srbski minister za notranje zadeve Bratislav Gašić je prestal glasovanje o nezaupnici v srbskem parlamentu. Ministra je podprlo 148 od 192 poslancev. Zamenjava ministra Gašiča je ena od zahtev protestov pod sloganom Srbija proti nasilju, ki se v Srbiji vrstijo od strelskih pobojev v začetku maja. Po mnenju poslancev koalicije, v kateri je največja Srbska napredna stranka Aleksandra Vučića, so podporo Gašiću zagovarjali s tem, da niso slišali nobenih konkretnih argumentov za zamenjavo ministra in da je edini cilj opozicije priti na oblast brez volitev. Predčasne volitve je Vučić večkrat omenjal, a jih tudi po ponujenem odstopu premierke Ane Brnabić, ki ostaja na poziciji, ni razpisal. 

Hongkonški parlament je soglasno sprejel zakon, ki zmanjšuje delež neposredno izvoljenih poslancev v občinskih svetih s 95 odstotkov na 19 odstotkov. Večino poslancev bodo po novem imenovali guverner mesta in člani treh okrajnih komitejev. Guverner John Lee je izjavil, da je namen sprememb depolitizirati občinske svete. Hongkong ima korporativni volilni sistem, v katerem v zakonodajni svet parlament od zadnjih sprememb leta 2021 državljani neposredno volijo 20 od 90 poslancev. 30 poslancev izvolijo gospodarske interesne skupine. 40 poslancev imenuje volilni komite, katerega člane prav tako volijo v interesnih skupinah. Na občinski ravni pa so bile doslej volitve skoraj povsem neposredne. Na občinskih volitvah leta 2019 so zmagali kandidati liberalnih strank, medtem ko v korporativno voljenem parlamentu prevladujejo poslanci, naklonjeni centralni oblasti Pekinga. 

V nevladni organizaciji Human Rights Watch so Rusijo in Ukrajino obtožili uporabljanja kasetnih bomb, s katerimi vojski pobijata tudi civiliste. V organizaciji, ki ima sedež v New Yorku, so pozvali Združene države Amerike, naj Ukrajini tega orožja ne pošljejo. Doslej v Združenih državah niso odobrili pošiljanja kasetnih bomb Ukrajini, vendar v Pentagonu o tem razpravljajo. Kasetne bombe so prepovedane z mednarodno konvencijo, ki velja od leta 2010, ratificiralo pa jo je 111 držav. Rusije, Ukrajine in Združenih držav ni med njimi.

Direktor policije v Tel Avivu, Ami Ešed, je odstopil. Po lastnih besedah zaradi pritiskov izraelske vlade, naj proti protestnikom, ki nasprotujejo reformi sodstva, uporabi večjo silo. Kmalu po odstopu so se na ulicah Tel Aviva začeli protesti proti političnim pritiskom na policijo. Protestniki so blokirali avtocesto, prišlo pa je tudi do spopadov s policijo.

V palestinskem mestu Dženin na okupiranem Zahodnem bregu so Palestinci medtem organizirali shod žalovanja za umrle, ki so jih ta teden ubile izraelske sile. Na pogrebu desetih umorjenih je več tisoč Palestincev nasprotovalo prisotnosti predstavnikov palestinske oblasti, ki kolaborira z izraelsko vlado. Predstavnike so s pogreba pregnali.

Sodniki so z vlado sklenili dogovor o ureditvi plačnih razmerij v sodstvu. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je pojasnila, da bodo sodniki uvrščeni na novo plačno lestvico, po kateri bo najnižja bruto plača v sodstvu okrog 4400 evrov, med najvišjo in najnižjo plačo pa bo 24 plačnih razredov. Dogovor vsebuje tudi dodatek za nezdružljivost sodniškega poklica z drugimi poklici v višini deset odstotkov plače.

Državni zbor odloča o spremembah zakona o političnih strankah. Predlagane spremembe zadevajo sistem financiranja strank. Po dosedanjem sistemu se je četrtina državnih sredstev, namenjenih financiranju strank, po enakih deležih razdelila med vse stranke, ki so prejele vsaj en odstotek glasov na parlamentarnih volitvah. Tri četrtine proračunskega denarja za stranke pa so stranke dobile glede na volilni rezultat. Predlagane spremembe znižujejo delež enakomerno razdeljenega denarja na 10 odstotkov, 90 odstotkov pa si bodo stranke od prihodnjega leta razdelile glede na volilni rezultat, kar razmerje še bolj nagne v korist večjih parlamentarnih strank proti zunajparlamentarnim. So pa sicer na kolegiju predsednice državnega zbora že podvojili skupno proračunsko financiranje političnih strank z dveh milijonov in pol na pet milijonov evrov letno. Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic.

Sajovic

Do sprememb zakona so kritični v Pravni mreži za varstvo demokracije. Kot pojasnjuje Anuška Podvršič iz Pravne mreže, je problem že v postopku sprejemanja sprememb zakona.

Podvršič

O tem, kaj je problematično v spremembah zakona, Podvršič.

Podvršič

V državnem zboru poteka tudi tretja obravnava novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ga prenaša v obvezen zdravstveni prispevek. V obravnavi je novo besedilo zakona z amandmaji, ki zakon usklajujejo s pripombami Zakonodajno-pravne službe državnega zbora. 

Enajst dolenjskih občin je zbralo 5000 potrebnih podpisov za vložitev paketa sprememb zakonov v državni zbor. Paket sprememb je namenjen represivnemu urejanju romskih vprašanj. Občine trdijo, da je namen sprememb zaščita romskih otrok. Otroški dodatek bi se po predlaganih spremembah socialne zakonodaje zmanjšal za tretjino v primeru, da starši otroka po petnajstem letu ne bi vključili v nadaljnjo šolanje. V primeru, da otrok ne bi obiskoval osnovne šole in bi imeli starši zapadli dolg do javnih institucij, pa bi se socialna pomoč izplačevala v naravi. Predlagana sprememba zakona o trgu dela bi poenostavila izbris iz evidence brezposelnih. Javna dela za ranljive skupine bi podaljšali z dveh na štiri leta. Občine predlagajo tudi, da bi bila pogoja za opravljanje vozniškega izpita devet let obiskovanja osnovne šole in dokončan vsaj sedmi razred.

OFF je pripravil Matej.

Vir fotografije: Alen Ištoković, Wikimedia Commons