Za stranke gre
Poslanci Svobode, socialdemokratov, Levice in Nove Slovenije so v državni zbor vložili predlog novele zakona o političnih strankah. V obrazložitvi novele zakona, pod katero se je kot prvi podpisal vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic, so med glavnimi cilji navedli predvsem zagotovitev stabilnejšega financiranja političnih strank, tako tistih, ki so prestopile parlamentarni prag, kot tistih, ki jim to ni uspelo. No, v resnici bi sprememba zakona pomenila, da je večji delež sredstev, ki jih stranke dobijo iz državnega proračuna, odvisen od njihovega rezultata na volitvah.
Po ureditvi, ki jo je državni zbor sprejel v času vlade Alenke Bratušek, se je 25 odstotkov vseh proračunskih sredstev, namenjenih za delovanje strank, enakomerno porazdelilo med vse stranke, ki so na državnozborskih voltivah prejele vsaj en odstotek glasov. Tri četrtine denarja so nato stranke prejele glede na svoj volilni rezultat – največje parlamentarne stranke torej največ. Po novem pa bi med vse stranke, ki so presegle en odstotek, enakomerno razporedili 10 odstotkov proračunskega denarja za stranke. 90 odstotkov bi bilo po novem odvisnih od rezultata stranke. Te spremembe bi sicer po predlogu začele veljati z naslednjimi državnozborskimi volitvami.
Predlog sprememb zakona o političnih strankah po trditvah predlagateljev odpravlja tudi prezapletene in neživljenske določbe o poslovanju strank, s tem pa naj bi, kakor trdijo, sledil opozorilom računskega sodišča. O osrednjem cilju in poteku pogajanj vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec.
Med predlaganimi spremembami je predvsem med zunajparlamentarnimi strankami, ki jih bo sprememba najbolj prizadela, završala vest o zmanjšanju deleža proračunskega denarja, ki ga enakomerno dobijo vse stranke z več kot odstotkom prejetih glasov volivcev. Sopredsednik stranke Vesna Uroš Macerl trdi, da je sprememba nedemokratična. Vesna je sicer na zadnjih državnozborskih volitvah prejela 1,35 odstotka glasov.
Z opazko Macerla o nedemokratičnosti nove delitve smo soočili Vatovca, ki se s to kritiko strinja, a trdi, da v parlamentarni postopek niso vložili dokončnega zakona.
Predlagatelji zakona manjšim strankam tako obljubljajo skupno večje financiranje vseh strank iz državnega proračuna. Za to sicer ni potrebna sprememba zakona, saj je ta že doslej omogočal največ 0,017 odstotka sredstev bruto domačega proizvoda za financiranje političnih strank. To bi skupno lahko naneslo tudi do slabih deset milijonov evrov letno, a vse stranke skupaj so doslej iz proračuna prejemale okrog dva milijona in pol evrov. Za povečanje skupnega financiranja bo treba torej prepričati finančnega ministra.
Sopredsednik Vesne povečanje skupnega proračunskega financiranja strank vidi z drugega zornega kota.
Tudi znižanje spodnje višine glob za prekrške, ki jih zagrešijo stranke in njihovi člani, ki so navedeni v zakonu o političnih strankah, spada med večje spremembe v novem predlogu. Več o tem pove poslanec Gibanja Svoboda Lenart Žavbi.
Oba sogovorca parlamentarnih strank sta kot najbolj poglavitno spremembo, ki sicer ni dvignila toliko prahu, izpostavila spremembo v 21. členu zakona. Določba tega člena strankam omogoča, da lahko pridobijo do 50 odstotkov sredstev iz državnega proračuna, ki so sicer namenjena dodatni strokovni pomoči pri delu poslanskih skupin. Delež tega denarja, ki bo strankam na voljo, se bo z novim predlogom dvignil na 70 odstotkov. Preprosto povedano, če poslanske skupine za svoje delovanje ne bodo porabile vseh sredstev, jih bodo lahko po novem več preusmerile v svoje stranke. Več o tem Žavbi.
Zadnja večja sprememba, ki jo predlog novele predvideva, zadeva obvezno revidiranje strank s strani računskega sodišča. Več poslanec Svobode.
Žavbi je izpostavil, da stranke podpisnice predloga korektno odgovarjajo na že večkrat omenjena opozorila računskega sodišča. Računsko sodišče je namreč na pomanjkljivosti in nedoslednosti zakona opozorilo prvič leta 2016 ter ponovno leta 2019, ko je svoje predloge sprememb naslovilo na Ministrstvo za notranje zadeve ter na tedanje parlamentarne stranke. Sodišče je med drugim opozorilo na problematiko glede sredstev za dodatno strokovno pomoč poslanskim skupinam, evidenc donatorjev, prepovedi zadolževanja pri tujih pravnih osebah, praga za pridobitev proračunskih sredstev, obveznih revizij računskega sodišča, nakazil iz tujine v okviru evropskih političnih strank in njenih članic, rednega financiranja iz občinskega proračuna ter nesorazmerno visokih predvidenih kazni v primerjavi z ugotovljenimi nepravilnostmi. Z računskega sodišča so nam odgovorili, da aktualni predlog sprememb vključuje tudi predloge računskega sodišča. V omejevanje posrednega financiranja političnih strank iz tujine, ki je mogoče prek tujih posojil članom stranke, aktualni predlog sicer ne posega.
Slika: fotomontaža po slika1 (Fred Romero, Attribution 2.0 Generic), slika2 (Creative commons), slika3 (Creative commons)
Dodaj komentar
Komentiraj