Ruskemu opozicijskemu voditelju Alekseju Navalnemu je rusko sodišče v Kirovu kazen s petih let kazenske kolonije spremenilo v pogojno kazen, kar pomeni, da mu ne bo treba v zapor. Na enak način so kazen spremenili tudi soobtoženemu v primeru, bivšemu poslovnemu partnerju Navalnega, Pjotru Oficerovu. Sodišče je po ruskih standardih odločitev sprejelo izredno hitro, saj je zasedalo le slabi dve uri in pol, Navalni pa je kljub odločitvi napovedal pritožbo tudi na to razsodbo, saj mu obsodba preprečuje politično dejavnost.

V Washingtonu tudi v torek niso dosegli dogovora o proračunu in zvišanju zgornje meje javnega dolga, zato so Združene države Amerike k odgovornemu ravnanju pozvali tudi na Kitajskem. Namestnik kitajskega finančnega ministra Zhu Guangyao je opozoril, da bi bila plačilna nesposobnost največjega gospodarstva na svetu "zelo nevarna". Če bi do nje vendarle prišlo, pričakuje, da bodo ameriške oblasti v prvi vrsti poskrbele za plačilo obresti na svoj dolg. Največji lastnik ameriških državnih obveznic je sicer prav Kitajska. Bonitetna hiša Fitch pa je največjemu gospodarstvu na svetu zagrozila z znižanjem najvišje bonitetne ocene AAA, vendar v bonitetni agenciji verjamejo, da bo dogovor o zvišanju meje javnega dolga dosežen in da plačilne nesposobnosti države ne bo. Do sporazuma mora sicer priti pred četrtkom, to pa ni pomembno le za to, da se znova odprejo zvezne službe, ki so sedaj zaprte že več kot 14 dni, temveč tudi zato, da se bodo ZDA izognile plačilni nesposobnosti, ki bi zamajala ameriško in svetovno gospodarstvo.

Vodilni iranski predstavnik na pogovorih med Združenimi državami Amerike, Rusijo, Kitajsko, Francijo, Veliko Britanijo in Nemčijo ter Teheranom o iranskem jedrskem programu Abas Arakči je razkril, da je Iran na pogovorih v Ženevi predlagal nenapovedane inšpekcije iranskih jedrskih obratov. Na vprašanje, ali je v predlog Irana vključen tudi dodatni protokol k sporazumu o neširjenju jedrskega orožja, ki dovoljuje nenapovedane inšpekcije, je Arakči odgovoril, da dodatni protokol v ponudbi "ne obstaja" ter da je še prezgodaj reči, ali je bil dosežen kakšen napredek. Zahodne sile želijo na teh pogovorih Teheran v zameno za omilitev gospodarskih sankcij proti državi prepričati v zmanjšanje iranskega jedrskega programa.

V eksploziji v pokrajini Dara na jugu Sirije je po besedah Sirskega observatorija za človekove pravice umrlo 21 ljudi. Eksplozija je odjeknila v trenutku, ko je mimo peljal poltovornjak, na katerem so bili tudi ženske in otroci. Na območja Nava, kjer se je zgodil incident, je nameščen bataljon vojakov, zvestih sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu, ki ga oblegajo uporniške sile. Aktivisti so odgovornost za eksplozijo naprtili režimskih silam, je še sporočil observatorij.

Nemška Krščansko demokratska unija kanclerke Angele Merkel je dva tedna po parlamentarnih volitvah od glavnih delničarjev avtomobilskega proizvajalca BMW prejela velikodušno donacijo v vrednosti 690 tisoč evrov, podjetnica Johanna Quandt ter njena otroka Stefan Quandt in Susanne Klatten pa so stranki nakazali vsak po 230 tisoč evrov. Nemška opozicija in organizacija LobbyControl sta ob tem opozorili na časovno bližino donacije ter zavzemanje nemške vlade proti strožjim pravilom za izpuste CO2 za avtomobile na ravni Evropske unije.

Kritikam pa se je pridružila tudi protikorupcijska organizacija Transparency International Deutschland, ki je nemškega predsednika Joachima Gaucka pozvala k pobudi za sprejem novih pravil o donacijah za politične stranke. Pri TID so se zavzeli tudi za omejitev višine donacij za politične stranke, in sicer predlagajo, da bi določen koncern posamezni stranki na leto lahko daroval največ 50 tisoč evrov. V LobbyControl so se že pred tem zavzeli, da bi višino letnih donacij za politične stranke omejili na 50 tisoč evrov na osebo. Nemški Zeleni in opozicijski socialdemokrati pa navijajo za znesek v višini 100 tisoč evrov.

Vrhovno britansko sodišče je zavrnilo pritožbi dveh zapornikov, obsojenih morilcev, ki sta zahtevala svojo pravico do udeležbe volitev, saj jima to dovoljuje zakonodaja Evropske unije. Premier David Cameron je prek socialnega omrežja Twitter sporočil, da se mu zdi odločitev sodišča „velika zmaga za zdravo pamet“. Evropsko sodišče za človekove pravice pa je Veliki Britaniji po drugi strani že večkrat naročilo, naj prekine s sicer tradicionalno prepovedjo udeležbe volitev za zapornike, po kateri so ti izgubili svojo pravico s tem, ko so kršili zakon in šli v zapor. V parlamentu se tovrstna zakonodaja že pripravlja, vendar še niso odločeni, kaj naj storijo.

Guverner Sicilije je razglasil izredno stanje zaradi visokega števila migrantov, ki prihajajo na omenjeni otok. Z dekretom bodo sprostili sredstva za humanitarne delavce, ki pomagajo stotinam migrantov, ki dnevno prihajajo iz Afrike in Sirije. Samo v torek so s treh čolnov v vodah med Libijo in Sicilijo rešili 370 ljudi. Begunce nato prepeljejo na otok Lampedusa.

Novinarji časopisa Delo so v odprtem pismu opozorili, da je minilo eno leto od imenovanja vršilca dolžnosti odgovornega urednika, ki je hkrati tudi odgovorni urednik Slovenskih novic. Po njihovem mnenju se to odraža tudi na vsebini časopisa, zato od uprave terjajo odgovorno ravnanje in začetek legalnih postopkov imenovanja odgovornega urednika s polnim mandatom. Na vprašanje, kaj je novinarje spodbodlo k dejanju, nam je odgovoril predsednik Aktiva novinarjev Dela, Janez Markeš:

Izjavo lahko poslušate v posnetku oddaje.

Markeša smo poprosili, da pokomentira odnos uprave do zahtev novinarjev. Predsednica uprave Irma Gubanec je julija po imenovanju na to mesto napovedala, da bo njena prva naloga prav imenovanje odgovornega urednika s polnim mandatom, kar naj bi se po navedbah novinarjev Dela zgodilo do konca poletja, vendar pa imajo v uredništvu še vedno vršilce dolžnosti, ki opravljajo po dve ali celo tri uredniške funkcije hkrati. Istočasno naj bi uprava svojo odgovornost prelagala na novinarje, ki so bili pred časom pozvani, naj - lahko tudi anonimno - predlagajo kandidate za odgovornega urednika. Po zakonu o medijih pa lahko novinarji pri imenovanju odgovornega urednika sodelujejo le z izrekanjem mnenja. Zakon pa vršilca dolžnosti odgovornega urednika sploh ne predvideva in je tako dolgotrajno začasno vodstvo torej tudi zakonsko sporno. Markeš:

Izjavo lahko poslušate v posnetku oddaje.

Ali so novinarji, če se ta „status quo“ kljub pozivu ne spremeni, pripravljeni zoper njega na kakršenkoli način dodatno ukrepati? Še zadnjič, Janez Markeš.

Izjavo lahko poslušate v posnetku oddaje.

Na zaplete pri volitvah v Študentski zbor Študentske organizacije Univerze na Primorskem se je odzvala Študentska organizacija Slovenije in sporočila, da z zaskrbljenostjo spremljajo dogajanje ob volitvah v Študentski zbor ŠOUP. Njihovo stališče je izpostavil predsednik ŠOS, Mitja Urbanc.

Izjavo lahko poslušate v posnetku oddaje.