V drugem krogu predsedniških volitev v Ekvadorju je slavil dosedanji predsednik države Daniel Noboa, predstavnik desničarske stranke Nacionalna demokratična akcija. Noboa je osvojil 56 odstotkov glasov in skupno prejel milijon več glasov kot njegova nasprotnica Luisa Gonzalez iz stranke Državljansko revolucionarno gibanje. Gonzalez je Noboo obtožila volilne goljufije in pozvala k ponovnemu štetju glasov. Stranka Državljansko revolucionarno gibanje je bila ustanovljena okrog nekdanjega predsednika Rafaela Corree, ki je bil obsojen zaradi korupcije in od leta 2017 živi v Belgiji. Noboova stranka Nacionalna demokratična akcija ima v parlamentu sedež manj kot Correova stranka Državljanska revolucija.

Alžirija je 12 francoskih diplomatov pozvala, naj v 48 urah zapustijo državo. Odločitev je sledila aretaciji treh alžirskih državljanov v Franciji, med drugim tudi člana alžirskega konzulata, ki so po mnenju francoskih organov pregona povezani z ugrabitvijo vplivneža Amirja Boukhoursa aprila lani. Boukhours, ki ima na spletnem omrežju TikTok več kot milijon sledilcev, je bil zaradi protivladnega delovanja iz Alžirije izgnan leta 2016 in je dobil politični azil v Franciji. Alžirija, ki zahteva, da Francija izroči vplivneža alžirskim oblastem, je zoper Boukhoursa izdala devet mednarodnih nalogov za aretacijo, s katerimi ga obtožujejo goljufije in terorizma. 

Sudan je po Keniji postal druga država v zadnjem mesecu in 106. po vrsti, ki je priznala Republiko Kosovo. Srbsko ministrstvo za zunanje zadeve je izrazilo resno zaskrbljenost in poudarilo, da to dejanje predstavlja grobo kršitev mednarodnega prava. Poleg tega so pod vprašaj postavili tudi legitimnost in zmogljivost trenutnih sudanskih oblasti. V Sudanu že dve leti poteka državljanska vojna med vladno vojsko in paravojaškimi Silami za hitro posredovanje. Vladne sile so marca po dveh letih zopet prevzele oblast nad prestolnico Kartum.

V Gabonu je na predsedniških volitvah z več kot 90 odstotki glasov zmagal voditelj vojaške hunte Brice Oligui Nguema. To so bile prve volitve v Gabonu po padcu petdesetletne vladavine družine Bongo. Nguema, ki je sicer tudi sam v krvnem sorodstvu z družino Bongo, je leta 2023 vodil državni udar proti svojemu bratrancu predsedniku Aliju Bongi. Od leta 2023 je Nguema opravljal funkcijo začasnega predsednika vlade z obljubo demokratične prihodnosti. 

V zračnih napadih na jemensko prebivalstvo je vojska Združenih držav Amerike v provinci prestolnice Sana ubila šest ljudi in jih ranila več kot dvanajst. Dva ameriška napada sta bila usmerjena tudi na območje al-Jatmah v Habu in okrožje al-Šaf v guvernatu al-Javf v severnem Jemnu. Prebivalci in prebivalke Jemna so podvrženi vsakodnevnim zračnim napadaom vse od 15. marca, ko so ZDA začele z zračno ofenzivo, da bi hutije prisilile k prenehanju napadanja tovornih ladij, povezanih z Izraelom v Rdečem morju. Hutiji vse od začetka genocida v Gazi leta 2023 konsistentno napadajo tako tovorne ladje kot tudi neposredno izraelsko ozemlje.

Konsistenten v bombardiranju Gaze in pobijanju Palestincev ostaja Izrael. V izraelskem napadu na eno zadnjih delujočih bolnišnic v Gazi Al Ahli Arab, ki stoji v mestu Gaza, je zaradi prekinitve zdravljenja umrla mladoletna ženska. Poleg tega je Izrael zgolj v zadnjih 24 urah izvedel napade na 35 ciljev v Gazi, v katerih so izraelske sile ubile več ljudi. Medtem je genocidna vojska napovedala razširitev svoje ofenzive v Gazi ter za več deset tisoč prebivalcev mesta Han Junis in okoliških območij odredila evakuacijo oziroma jim figurativno napovedala: »zapustite svoje domove, ali pa vas pobijemo«.

V Sofiji se je več tisoč ljudi zbralo na protestih zaradi obtožb, da je sofijsko tožilstvo prikrilo dokaze o volilnih goljufijah in nepravilnostih na splošnih volitvah oktobra lani, na katerih je zmagala stranka GERB Bojka Borisova. Spor o volilni goljufiji je izbruhnil po tem, ko sta opozicijski stranki Nadaljujemo s spremembami in Demokratična Bolgarija vložili pritožbo zaradi manipulacije volivcev, ki naj bi bila povezana s poslancem in oligarhom Delyanom Peevskim. Protest je organizirala organizacija Pravica za vse, v kateri poudarjajo, da so protesti usmerjeni proti »zločinski simbiozi« med centralnim volilnim odborom in tožilstvom. Bolgarsko ustavno sodišče je februarja odredilo ponovno štetje volilnih glasov. Predsednica ustavnega sodišča Pavlina Panova je kmalu po tem dejala, da sodišče ne more dokončno odločiti o zadevi, ker je centralna volilna komisija brez vednosti sodišča tožilstvu posredovala dokaze, podatke in naprave, povezane z volitvami. Ustavno sodišče sicer informacij, povezanih z volitvami, ni prejelo.

V Beogradu je od petka do nedelje potekal provladni shod, imenovan Ne damo Srbije, podpornikov srbskega predsednika Aleksandra Vučića. Po Vučićevih informacijah se je shoda udeležilo 125 tisoč ljudi, med drugim tudi Baja Maji Knindža in Milorad Dodik, virtualno pa se je javil tudi madžarski premier Viktor Orban. Vučić je v svojem govoru vsem nasprotnikom pojasnil, da Srbije ne bo mogoče zrušiti, pa čeprav jo rušijo že 12 let. Poleg tega je izpostavil tudi osvoboditev javnih institucij, predvsem srbske Radiotelevizije, in se postavil za pravice ćacijev, ki se želijo učiti. V Novem Pazarju, kjer so potekali študentski protesti, so protestniki blokirali krožišča, da bi preprečili avtobusom z Vučićevimi podporniki, da krenejo proti Beogradu. Več o dogajanju v Srbiji v Offsajdu ob petih. 

Miha Kordiš je izstopil iz poslanske skupine Levica, po tem ko od začetka marca ni več član najmanjše parlamentarne stranke. Po izstopu iz poslanske skupine je Kordiš dejal, da je bilo preveč neoliberalnih reform in izdajanja volilk in volilcev. Kordiša je zaradi domnvenega razdiralnega delovanja iz stranke izključila disciplinska komisija. Izgubil je tudi mesta v parlamentarnih odborih in komisijah. Levica zdaj zaseda zgolj štiri poslanska mesta.