Nove volitve, stara Bolgarija
V Bolgariji so v nedeljo potekale že druge predčasne parlamentarne volitve v letošnjem letu. Na njih je s 26 odstotki glasov zmagala stranka nekdanjega premierja Bojka Borisova, Državljani za evropski razvoj Bolgarije, krajše Gerb. S tem si je priborila 68 poslancev v 240-članskem parlamentu. Drugo mesto je zasedla sredinskodesna koalicija Nadaljujemo s spremembami – Demokratična Bolgarija, krajše PP-DB, s 14 odstotki glasov. Sledi skrajno desna stranka Oživitev s 13 odstotki glasov. Drugouvrščena stranka na junijskih predčasnih volitvah, Gibanje za pravice in svoboščine, je pred volitvami razpadla na dve frakciji; Gibanje za pravice in svoboščine – Nov začetek ter Zavezništvo za pravice in svoboščine. Gibanje je osvojilo skoraj enajst odstotkov glasov, zavezništvo malce več kot sedem. Parlamentarni prag so prestopili še socialdemokrati, stranka Obstaja takšno ljudstvo in Morala, enotnost, čast. Iz parlamenta je izpadla nacionalistična stranka Velichie, ki je junija osvojila 13 sedežev, a na tokratnih volitvah ni kandidirala.
Bolgari so se sicer na volitve podali že sedmič v zadnjih treh letih, pri čem se je volilna udeležba napram zadnjim volitvam povečala. Udeležba na tokratnih predčasnih volitvah je bila okoli 37 odstotkov. Junijskih volitev se je udeležilo za okoli štiri odstotne točke manj ljudi, ko je bila volilna udeležba najnižja od nastanka republike. Razloge za večjo volilno udeležbo razloži neodvisni novinar Angel Petrov.
Bolgari so se na volišča znova podali, saj strankam Gerb, PP-DB in Obstaja takšno ljudstvo, ki jim je predsednik države Rumen Radev podelil mandat za sestavo vlade, te ni uspelo oblikovati. Radev, ki je na predsedniških volitvah leta 2016 s podporo socialdemokratov kandidiral kot neodvisen kandidat, je na mesto začasne predsednice vlade imenoval Goritso Grančarova, takratno podpredsednico državnega revizijskega urada. Radev je Grančarovin predlog o formaciji vlade zavrnil in na mesto začasnega premiera imenoval Dimitarja Glačeva, njegove ministrske predloge pa sprejel.
Pred volitvami se je Gibanje za pravice in svoboščine, ki zastopa turško manjšino v Bolgariji, razdelilo. Del stranke, ki je postal Zavezništvo za pravice in svoboščine, se je skoncentriral okoli ustanovitelja stranke Ahmeda Dogana, drugi del, ki je postal Gibanje za pravice in svoboščine – Nov začetek, pa okoli Deljana Peevskija. Razloge za razpad stranke predstavi Petrov.
Preoblikovanja je bila deležna tudi bolgarska socialdemokratska stranka. Bolgarska socialistična stranka – Za Bolgarijo je na junijskih volitvah osvojila skoraj sedem odstotkov glasov, kar je stranki zagotovilo 19 poslancev v parlamentu. Bolgarska socialistična stranka – Združena levica je na oktobrskih volitvah osvojila 17 mandatov. Preblikovanje podrobneje razloži sogovornik.
Predsednik zmagovalne stranke Bojko Borisov je naznanil, da bo sodeloval z vsemi strankami, z izjemo proruske stranke Oživitev. Za večino v parlamentu stranke potrebujejo 121 sedežev. Petrov meni, da bi Gerb in PP-DB lahko sodelovali, kot sta to počeli pred junijskimi volitvami. Po volitvah aprila lani sta stranki podpisali sporazum, v okviru katerega sta se dogovorili za izmenjujočo predsedniško mesto, a po končanem prvem mandatu nista podpisali novega.
Sogovornik verjame, da ne glede na to, kdo oblikuje vlado, ta ne bo zdržala, ker stranke niso več pripravljene sodelovati med seboj.
V Bolgariji se politična stiska nadaljuje. Stranke niso pripravljene sodelovati, ker se zavedajo, da kompromisi niso potrebni. Nova politična kriza je namreč že na obzorju, zato tudi te volitve, na katerih nobena stranka ni osvojila absolutne večine, ponujajo zgolj več starega.
Dodaj komentar
Komentiraj