V Egiptu se protesti proti predsedniku Mohamedu Morsiju, ki prihaja iz vrst Muslimanske bratovščine, stopnjujejo do še ne videnih razsežnosti. Včeraj, leto dni po nastopu Morsija na položaj predsednika, je bilo tako na ulicah mnogih mest na milijone njegovih nasprotnikov, pri čemer je bilo po podatkih vojske ubitih pet ljudi. Do spopadov med zagovorniki predsednika in njegovimi nasprotniki je prišlo v večernih urah, medtem ko so demonstracije do tedaj potekale mirno. V Kairu se je začelo zaostrovati, potem ko so začeli protestniki z molotovkami obmetavati sedež Muslimanske bratovščine, na kar so privrženci Morsija odgovorili s šibrovkami in avtomatskim orožjem. Ubit je bil 26-letnik, več je bilo ranjenih. Trije ljudje so bili ubiti v osrednji pokrajini Asiut, kjer so na protestnike streljali oboroženi neznanci na motorju. V spopadih med Mursijevimi nasprotniki in njegovimi privrženci v pokrajini Beni Sueif južno od Kaira je bil ubit en človek, 40 je bilo poškodovanih. Oba incidenta sta se zgodila pred prostori Stranke svobode in pravice, političnega krila Muslimanske bratovščine.

Urad predsednika Morsija se je odzval s pozivom po dialogu, ki naj bi bil edini način za rešitev krize. Največja opozicijska stranka Fronta narodne rešitve je drugačnega mnenja in poziva demonstrante k državljanski nepokorščini in k vztrajanju pri protestih do Morsijevega odstopa. Predsedniku se sicer očita islamizacija države in nesposobnost spoprijema z ekonomsko situacijo v državi.

Najnovejši tajni dokumenti ameriške Nacionalne varnostne agencije, ki jih je v javnost spravil nekdanji sodelavec te organizacije Edward Snowden, razkrivajo, da je bilo tarč vohunjenja vsega skupaj 38 veleposlaništev. S šiframi so omenjene operacije proti francoskim in grškim predstavništvom v Združenih narodih, pa tudi proti italijanskemu veleposlaništvu v Washingtonu. Seznam tarč vključuje tudi številne druge ameriške zaveznice, vključno z Japonsko, Mehiko, Južno Korejo, Indijo in Turčijo. Razkriti dokument vsebuje osupljiv razpon vohunskih metod, vključno s prisluškovalnimi napravami v opremi za elektronsko komuniciranje in uporabo posebnih anten. Globoko grlo Edward Snowden se sicer brez veljavnega potnega lista še vedno nahaja na moskovskem letališču.

Finale pokala konfederacij, na katerem sta se na stadionu Maracana v Riu de Janeiru pomerili reprezentanci Španije in Brazilije, se ni končal le z zmago domačih s tri proti nič. Med tekmo se je namreč pred stadionom zbrala množica protestnikov in znova zahtevala več javnega denarja za zdravstvo in socialo ter trši boj proti korupciji. Protest je še pred sodnikovim žvižgom prerasel v tekmo drugačne vrste. Prišlo je namreč do konflikta med protestniki in policisti, ki se je končal s solzivcem in etapno zmago represivnih organov.

Hrvaška je po dolgoletnih pogajanjih postala 28. polnopravna članica Evropske unije. Včerajšnje orgastično slavje pred dnevom D je izgledalo, kot da si obetajo, da bo Evropska unija velika rešiteljica Hrvaške. No, če smo natančni, to verjetno verjame zgolj peščica ljudi, ki si od integracije v čedalje bolj zbirokratizirano in neoliberalno unijo obetajo lastne koristi. Vstop v EU je bil na referendumu januarja 2012 sicer podprt s 67 odstotki, vendar je bila volilna udeležba zgolj 43,5-odstotna.

Da se bo Hrvaški godilo kaj bolje v Evropski uniji, kot se ji je do sedaj, je vprašljivo. Ni pa vprašanje, ali bodo turisti iz EU-ja, ki se odpravljajo na hrvaško morje, imeli kakšno korist od tega. Najbolj se bo to poznalo pri prenosu podatkov na pametnih telefonih in klicih iz hrvaških mobilnih omrežij. Prvo se bo pocenilo za 15-krat, drugo pa za 10-krat. Količnik je še nekoliko večji zaradi začetka veljavnosti uredbe Evropske unije o gostovanju v mobilnih omrežjih. Tako bo od danes lahko najdražji odhodni klic stal 24 centov na minuto, dohodni pa največ 7 centov na minuto. Za SMS bo lahko mobilni operater zaračunal največ 8 centov. Pri vseh tarifah je treba prišteti še DDV. Naj samo spomnimo, da se v Sloveniji danes ta zvišuje z 20 na 22 odstotkov in z 8,5 na 9,5 odstotkov.

Romi iz Dobruške vasi so Evropski komisiji, premierki, predsedniku republike in še nekaterim poslali pismo, v katerem zahtevajo informacije o nameri, da občina Škocjan na območju njihovega naselja začne graditi poslovno cono in čistilno napravo. Opozorili so, da bi bile v primeru nasilnih preselitev kršene njihove človekove pravice. V pismu so pisali tudi o dogodku izpred osmih let, ko je v njihovem naselju prišlo do bombnega napada, o problemih s pitno vodo, vse pogostejših grožnjah okoličanov. Trdijo tudi, da jih občina o svojih namerah ni obvestila in da se zaradi omenjenega projekta oziroma morebitnih preselitev čutijo ogrožene. Dobruški Romi še povzemajo, da želijo pri odločanju o usodi svojega naselja sodelovati. Glede nastalega zapleta so se konec maja na občini Škocjan sestali tamkajšnji župan Jože Kapler, sekretarka v kabinetu predsednice vlade Tamara Vonta, vodja službe za narodnosti Stanko Baluh, lastnik zemljišča in še nekateri. Zavzeli so se za dialog z Romi in poudarili, da je možnih več rešitev problema, vendar do vzpostavitve delovne skupine za rešitev zapletov še ni prišlo.

Predsednik Evropske Študentske organizacije Rok Primožič in namestnik predsednika Študentske organizacije Slovenije Jaka Bassanese sta predstavila vlogo ŠOS-a v analogni evropski organizaciji. Govorili smo z Bassanesejem.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje