Po tem ko so jo včeraj zavzeli pripadniki sunitskih upornikov, naj bi danes iraška vlada ponovno pridobila nadzor nad največjo naftno rafinerijo v mestu Badži. Zavarovali naj bi tudi vse poti, ki omogočajo dostop do rafinerije, boji za nadzor pa se še nadaljujejo. Poročila o dogajanju se sicer razlikujejo, predvsem državni mediji napihujejo vsakršen domnevni uspeh vojaških sil.

Z namenom pomoči iraški vojski v boju z uporniki je ameriška vojska v državo poslala 300 pripadnikov posebnih enot. Na severu države ZDA že izvajajo povečano število nadzornih operacij, novo prispeli vojaki pa naj ne bi sodelovali v spopadih, ampak imajo primarno svetovalno vlogo. Neuspeh vpletenosti ZDA se sicer nadaljuje na več ravneh, čeprav v državo pošiljajo pomembna imena, kot je zunanji minister John Kerry, večjih premikov ni opaziti. Pogovori s predsednikom kurdske pol-avtonomne skupnosti, Masoudom Barzanijem, ki jih je Kerry opisal kot kritične, so bili namenjeni predvsem zagotovitvi kurdske pomoči iraškim silam. ZDA očitno skrbi, da bi se Kurdi namesto tega usmerili v boj za popolno neodvisnost od Iraka. Kerry  zagotovil o spremembi kurdskih prioritet ni uspel pridobiti.

V času jutranje prometne konice je v Kairu eksplodiralo pet manjših bomb in ranilo vsaj 5 ljudi. Do prvih treh eksplozij je prišlo na postajah podzemne železnice, med ranjenimi naj bi bila v dveh primerih tudi oseba, ki je bombo prenašala. Odgovornosti zaenkrat še ni prevzela nobena skupina. Gre za prvi napad po več tednih relativnega miru, od kar je na mesto predsednika nastopil general Abdel el-Sisi.

Po 63 dneh je skupina zapornikov, potem ko so dosegli dogovor z izraelskimi oblastmi, prekinila gladovno stavko. Podrobnosti dogovora še niso znane. Tovrstne stavke so pogosta vrsta upora med palestinskimi zaporniki, ki s tem želijo izpostaviti kršitve pravic, ki naj bi zagotavljale dostop do pravičnega sojenja. Pogosta praksa izraelskih sil so namreč tako imenovani administrativni pripori, ki omogočajo večmesečni pripor brez vsakršne obtožbe. Medtem ko številne organizacije, ki se borijo za človekove pravice, pripore obsojajo, pa se izraelska vlada ukvarja z zakonom, ki bi dovoljeval prisilno hranjenje ujetnikov in tako onemogočil gladovno stavkanje. Parlament bo o njem razpravljal v ponedeljek.

Palestinski predsednik Mahmud Abbas se v Moskvi sestaja z ruskim kolegom Putinom. Dogovorila se bosta o širšem bilateralnem sodelovanju, predvsem na področju trgovanja. Poleg tega so se na agendi znašli pogovori o trenutnem stanju palestinsko-izraelskega konflikta ter drugim aktualnih temah, kot je dogajanje v Siriji. Največji pomen tega obiska je seveda vezan na odnos obeh držav z ZDA. Ta je v palestinsko-izraelskem konfliktu stalna podpornica Izraela, tako da je poglobljeno sodelovanje s palestinskimi oblasti le še en znak upora ameriškim politikam.

Putin je sicer zadnje dni izjemno aktiven na pošiljanju sporočil ZDA prek svojih obiskov. Nov udarec jim je zadal z obiskom Avstrije, kjer je v nasprotju s prevladujočo evropsko politiko avstrijski predsednik Heinz Fisher na Dunaju sprejel  Putina in predsednika ruskega energetskega velikana Gazprom, Alexeia Millerja. S tem je zadal udarec ZDA, ki želijo, da se EU osvobodi odvisnosti od ruskega plina. Alternativo, nepresenetljivo, vidijo v uvažanju plina iz ZDA. Putin je bil sprejet z odprtimi rokami, našel pa je tudi čas za izkazovanje svoje človečnosti in na spomenik, namenjem žrtvam druge svetovne vojne, položil venec. Glavni dogodek je bil podpis pogodbe, ki omogoča gradnjo ruskega plinovoda, ki bo potekal skozi avstrijsko ozemlje.

Črni gori zaenkrat še ne bo omogočen vstop v zvezo Nato. Generalni sekretar Andres Fogh Rasmussen je novico predstavil po srečanju ministrov članic v Bruslju, Črno goro naj bi po njegovih besedah pred pridružitvijo čakalo še kar nekaj dela. O potencialni pridružitvi naj bi spet razpravljali naslednje leto. Novica o letošnji zavrnitvi sicer najbrž ne bo preveč pretresla prebivalcev Črne gore, saj pridružitev podpira le med 30 in 40 odstotkov ljudi.

V Ženevi v sklopu Sveta OZN za človekove pravice poteka razprava o sprejetju resolucije za ustanovitev akta, ki bi uvedel zakonsko zavezujoča pravila glede človekovih pravic in transnacionalnih korporacij. Skupina civilnodružbenih organizacij iz vsega sveta želi prek kampanje Dismantle corporate power - Uničimo moč korporacij vplivati na sprejetje te resolucije. Številni predstavniki so trenutno prisotni v Ženevi in eden od njih, Pedro Ramiro, nam je povzel glavni cilj njihove udeležbe. 

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.