Evropska komisija in Albanija sta podpisali osnutek sporazuma, ki Evropski agenciji za mejno in obalno stražo Frontex dovoljuje namestitev sil in izvajanje operacij na ozemlju Albanije v primeru prihoda večjega števila migrantov. Evropski komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitris Avramopoulos, ki je dogovor podpisal z albanskim notranjim ministrom, pravi, da bo sporazum služil kot model za sodelovanje z ostalimi državami Zahodnega Balkana. Evropska komisija se za sklenitev podobnih dogovorov namreč dogovarja tudi s Srbijo in Makedonijo. Po trditvah albanskega notranjega ministra si Albanija s sporazumom odpira možnost treninga policijskih enot in širšega sodelovanja v projektih Evropske unije. Da bi sporazum stopil v veljavo, ga morajo odobriti še države članice Evropske unije.

Berlinsko regionalno sodišče je razsodilo, da so Facebookove standardne nastavitve in nekateri pogoji uporabe v nasprotju z nemško zakonodajo o zaščiti potrošnikov. Po nemškem zakonu o varstvu podatkov se lahko zasebni podatki zbirajo le s privolitvijo potrošnikov. Podjetja morajo uporabnikom aplikacij dati na voljo jasne informacije o podatkih, ki jih bodo uporabljala. Facebook se tem zahtevam v nekaterih primerih po razsodbi sodišča ne podreja, in sicer s svojo mobilno aplikacijo, ki ima funkcijo sledenja lokaciji telefona vključeno vnaprej. Drug primer so vnaprej odkljukane opcije, ki iskalnim orodjem omogočajo povezave do zasebnih profilov uporabnikov. Sodišče je ugotovilo, da ni potrebnih zagotovil, da bi uporabniki Facebooka lahko sploh izvedeli za deklaracije o privolitvi. Prav tako je kot nelegalne sodišče spoznalo že izpolnjene deklaracije, ki Facebooku omogočajo uporabo fotografij in imen profilov za komercialne namene ter izvoz podatkov v ZDA. Na tožbo, ki jo je vložila Federacija nemških potrošniških organizacij, se Facebook kakopak namerava pritožiti.

Ameriški predsednik Donald Trump je predstavil predlog proračuna za finančno leto 2019. 4400 milijard dolarjev vreden proračun vlade ZDA bi Pentagonu namenil 74 milijard dolarjev več kot v prejšnjem letu: 617 milijard dolarjev in dodatnih 69 milijard za financiranje aktualnih vonj. 200 milijard dolarjev bi Trump namenil za obnovo infrastrukture, 23 milijard pa za mejno varnost, glavnino tega za zid na meji z Mehiko. V zgornjem domu ameriškega kongresa imajo sicer republikanci trenutno 51 sedežev, kar ne zadostuje za sprejem proračuna. Proračunski načrt, ki sta ga oba domova parlamenta potrdila prejšnji teden za obdobje dveh finančnih let predvideva 300-milijardno povečanje vladne porabe. Trump bi nekaj milijard prihranil na socialnih programih, predvsem na nacionalnem programu socialnega zavarovanja Medicare, za katerega bi v naslednjem desetletju predsednik porabil 236 milijard dolarjev manj kot sedaj. Za tretjino bi znižal tudi financiranje vladne okoljske agencije.

Evropska komisija svari Turčijo, naj se vzdrži groženj in dejanj, usmerjenih proti Cipru. V petek so turške vojaške ladje namreč blokirale dostop vrtalne ploščadi italijanskega podjetja Eni do območja ob jugovzhodnih obalah ciprskega otoka. Predsednik Republike Ciper Nikos Christodoulides je proti turškim dejavnostim že protestiral ter zatrdil, da ima ciprska vlada suvereno pravico izkoriščati plinske zaloge. Turški Cipčani pa vrtanju nasprotujejo in trdijo, da so plinske zaloge skupne ter jih grška entiteta ne more izkoriščati sama.

Palestinski predsednik Mahmoud Abbas je na srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom poudaril, da Palestina zavrača vsakršno sodelovanje z Združenimi državami Amerike kot mediatorjem v konfliktu z Izraelom. Poleg tega Abbas želi spremembo pogajalskega mehanizma, ki sedaj poteka v organizaciji bližnjevzhodnega kvarteta, torej Združenih narodov, Evropske unije, ZDA in Rusije. Kot primer boljšega mehanizma je Abbas navedel razširjeno pogajalsko skupino, kot se je vzpostavila pri pogajanjih o iranskem jedrskem programu, pri katerih je sodelovalo več akterjev, kot so Nemčija, Francija in Kitajska.

V Kijevu, kjer vlada vodi eksplicitno protiruske politike, je policija aretirala Miheila Sakašvilija. Moža - ki sta mu državljanstvo odvzeli tako Ukrajina kot Gruzija in vodi nerusko opozicijo, kot pravi sam, korumpiranim ukrajinskim politikom - je policija aretirala v eni od kijevskih restavracij. Po tem, ko ga je prijelo več specialcev, so ga deportirali na Poljsko. Tam so ga domnevno sprejeli le zato, ker je njegova žena državljanka članice Evropske unije Nizozemske. Sakašvili je sicer nekdanji predsednik Gruzije in tudi guverner ukrajinske regije Odesa. Z druge funkcije je odstopil septembra 2016 po sporu z nekdanjim zaveznikom, ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom.

Delavci v zdravstvu in socialnem varstvu so od osmih do desetih na vseh zdravstvenih zavodih organizirali opozorilno stavko zaradi zastalih pogajanj z vlado. Kdo vse je stavkal in zakaj med stavkajočimi ni bilo večine zdravnikov, razloži predsednica sindikata delavcev v zdravstveni negi Jelka Mlakar, ki je stavko organizirala skupaj s sindikatom zdravstva in socialnega varstva.

Izjava

Mlakar povzame še glavne stavkovne zahteve:

Izjava