Romunski parlament je soglasno sprejel predlog predsednika Klausa Iohannisa, da se izvede referendum o protikorupcijskem boju. Ni pa še jasno, kaj točno naj bi pisalo na referendumskem lističu. Protesti proti vladi se medtem nadaljujejo, četudi je vlada preklicala sporno uredbo, ki bi dekriminalizirala korupcijo v manjših zneskih, in še po tem, ko je odstopil njen predlagatelj - pravosodni minister Florin Iordache. V nedeljo se je na ulicah zbralo približno 70 tisoč ljudi.

Nekoliko bolj nasilen je protikorupcijski boj v Iraku. Tamkajšnje varnostne sile so zaprle dostopne poti do osrednjega trga Tahrir in utrjenega vladnega območja. Zapora prihaja pred današnjimi pogrebi sedmih ljudi, ki so bili ubiti na protivladnih protestih tega vikenda. Protesti, na katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, so bili od začetka rednih zborovanj podpornikov šiitskega klerika Muktade al-Sadra, kar je bilo pred dvema letoma, tudi najnasilnejši. Nadaljevanje protestov je napovedano ob današnjih pogrebih. Podporniki al-Sadra, ki zagovarja konec sektaške delitve političnih mest in reforme v smeri večje transparentnosti državne uprave, zahtevajo reformo volilne komisije. To namreč smatrajo za pristransko v prid bivšemu iraškemu premieru Nouriju al Malikiju, ki v nasprotju z nacionalistično usmerjenim al Sadrom goji tesne stike z Iranom. Lokalne volitve iraške volivce čakajo septembra, parlamentarne pa aprila prihodnje leto.

Člani gibanja Hamas v Gazi so izbrali novega vodjo. To bo Jahja Sinwar, vpliven član oboroženega krila gibanja in nekdanji vodja notranje varnostne službe, ki je zadolžena za protiobveščevalno dejavnost. Konec 80-ih let prejšnjega stoletja je bil v Izraelu obsojen na več doživljenjskih kazni. Kot eden izmed več kot tisoč zapornikov pa je bil pred šestimi leti izpuščen, v zameno za izpustitev izraelskega vojaka Ghilada Shalita.

Amnesty international je objavil poročilo, v katerem dokumentira primere mučenja zapornikov s strani tunizijskih varnostnih sil. Poročilo prihaja pred obiskom tunizijskega premiera Jusefa Šaheda v Berlinu, ki se bo zgodil ta teden. Kot je prejšnji teden napovedala nemška kanclerka Angela Merkel, se bodo pogovarjali tudi o nemški zahtevi po pospeševanju izgona zavrnjenih tunizijskih prosilcev za azil. Kanclerka želi Tunizijo, skupaj s sosednjima Alžirijo in Marokom, razglasiti za varne države.

Zaključujemo pa na južni polobli. Avstralsko vladno poročilo, izdano ob 50. obletnici priznanja državljanstva tamkajšnjih staroselcev, ugotavlja, da država zaostaja pri šestih od sedmih zastavljenih ciljev za zmanjševanje razlik med staroselskim in priseljenskim prebivalstvom. Avstralija si je namreč zadala, da bo do leta 2031 izničila socialne razlike. Z izjemo povišanja deleža staroselcev z dokončano drugo stopnjo izobrazbe napredek pri ostalih kazalcih namreč zaostaja. Ti kazalci so pričakovana življenjska doba, umrljivost otrok, zaposljivost, pismenost in vključitev v izobraževalni sistem na različnih stopnjah.

Slovenija

Ob 16ih je pred deželno vlado Avstrijske Koroške v Celovcu napovedan protest zaradi predlaganega besedila nove koroške ustave. Po tem, ko je konzervativna Ljudska stranka nasprotovala besedilu, ki je določal enakopravnost avstrijsko in slovensko govorečih deželanov, je bil prejšnji teden dosežen kompromis. Ta je ohranil besedilo o enakopravnosti narodnih skupin, dodal pa je določilo, da je na Koroškem uradni in zakonski jezik nemščina. Komentira Nanti Olip, podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev:

Izjava

Drugi dve koalicijski stranki, to sta zelena in socialdemokratska, sta željam konzervativcev po spremembah besedila nasprotovali. Z novim tako imenovanim kompromisnim predlogom sta se strinjali - Olip pojasni, zakaj:

Izjava