Vlada je sinoči na dopisni seji presenetljivo, a tudi preračunljivo preklicala epidemijo bolezni covid-19. Odlok o preklicu epidemije je bil včeraj objavljen v uradnem listu, veljati pa začne s prvim junijem. In razlog? V primeru, da vlada ne bi preklicala epidemije do petnajstega maja, bi ukrepi obeh protikoronskih zakonov - denimo temeljni dohodek za samozaposlene, nadomestilo za čakanje na delo in podobno - veljali do konca junija, tako pa se bodo ukrepi iztekli že s koncem maja. Vlada je odpravila še karanteno ob vstopu v Slovenijo, zanimivo pa je, da omejitev zbiranja na javnih mestih ostaja. S prekinitvijo smo postali prva evropska država, ki se je odločila za takšno potezo. Še več o ukrepih in o koncu epidemije pa danes v Kultivatorju ob 17. uri.

V Evropskem parlamentu je potekala živahna razprava o madžarskem odzivu na novi koronavirus. Madžarski premier Viktor Orbán lahko namreč v izrednih razmerah, ki pa časovno niso omejene, samovoljno vlada z odloki brez potrditve parlamenta. Liberalni in levi evroposlanci so bili do potez ogrskega premierja izrazito kritični, pozive k ukrepanju zoper Madžarsko pa so na Evropsko komisijo naslovili tudi nekateri poslanci iz Evropske ljudske stranke, v kateri sedijo tudi člani Orbanove Fidesz. Ti v vsem ogorčenju nad Madžarsko seveda vidijo ideološkost in lov na čarovnice, z njimi pa so se strinjali tudi v vrstah skrajno desne skupine Identiteta in demokracija ter v vrstah evropskih konservativcev. Eden izmed ukrepov, ki so jih omenjali do madžarske politike kritični poslanci, je zamrznitev evropskih sredstev v okviru nove finančne perspektive, pozvali pa so še k nadaljnjemu izvajanju postopka v skladu s sedmim členom Pogodbe o Evropski uniji zaradi nespoštovanja pravne države. Aktivacija sedmega člena je sicer malo verjetna zaradi madžarski vladi naklonjene Poljske. Morda tudi Slovenije?

Evropska komisarka za vrednote in preglednost Věra Jourová je dejala, da komisija še ne namerava sprožiti pravnega postopka proti Madžarski, da pa v Bruslju skrbno spremljajo situacijo. Orbán je bil sicer tudi vabljen na zasedanje Evropskega parlamenta, da bi odgovarjal na očitke. V boj za pravice mogočnega ugrofinskega naroda je želel raje kot sebe poslati madžarsko pravosodno ministrico, tega pa Evropski parlament ni sprejel.

Ameriški senat je potrdil predlog zakona, ki bo predsedniku Donaldu Trumpu po potrditvi še v spodnjem domu kongresa nalagal ukrepanje proti visokim kitajskim partijskim funkcionarjem, odgovornim za izvajanje represivnih ukrepov zoper muslimansko manjšino Ujgurov. Ukrepe je pozdravil Svetovni kongres Ujgurov, ki v potrditvi predloga zakona vidi »veliko upanje v času obupa«, hkrati pa se nadeja, da bodo ameriškemu zgledu sledile tudi druge države. Spomnimo: kitajske oblasti so pripadnike te muslimanske manjšine, ki živijo na severozahodu kitajske države, strpale v koncentracijska taborišča - Kitajci jim sicer pravijo prevzgojni domovi -, v katerih naj bi se dogajale hude kršitve človekovih pravic. Nekateri predlog zakona sicer vidijo le kot eno izmed sankcij proti kitajskim oblastem zaradi domnevnega neukrepanja ali celo lansiranja novega koronavirusa v svet.   

Znanstvena redakcija sporoča: v številnih evropskih državah v zadnjih mesecih poročajo o do 30-kratnem povečanju števila obolelih otrok za Kawasakijevim sindromom. Gre za avtoimunsko bolezen, ki povzroči vnetje in poškodbo krvnih žil, vročino in srbečico, lahko pa privede tudi do hujših zapletov. Bolezen je večinoma prisotna pri otrocih, redkeje pa pri odraslih. Nedavne raziskave iz Italije, Francije in Anglije poročajo o visokem deležu otrok z omenjenim sindromom, ki so predhodno preboleli bolezen covid-19 ali so bili ob diagnozi še vedno okuženi z novim koronavirusom, zaradi česar avtorji in avtorice raziskav sklepajo o verjetni povezavi med obema boleznima. Natančneje: okužba z novim koronavirusom najverjetneje pripomore k razvoju Kawasakijevega sindroma.

Delež otrok, starih manj kot 15 let, ki so se okužili z novim koronavirusom, je v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami izredno majhen, v Sloveniji znaša na primer približno dva odstotka, tako da je tudi morebitna razširjenost Kawasakijevega sindroma relativno nizka. Kljub temu avtorji in avtorice raziskav opozarjajo, da bo povečana prisotnost Kawasakijevega sindroma lahko imela implikacije za zdravljenje otrok s covidom-19. Povišan vnetni odziv bi lahko namreč vplival na odziv otrok tako na zdravila kot tudi na cepiva.

Nemški zvezni parlament ali Bundestag je sprejel zakon, ki kriminalizira zažiganje zastave Evropske unije ali zastav tujih držav, zažiganje nemške zastave pa je sicer že prepovedano. Za takšno početje bo po novem zagrožena zaporna kazen do treh let. Javne razprave o tej problematiki so se odvijale že vse od leta 2017, ko so v nemški prestolnici protestniki zažgali izraelsko zastavo. Edina stranka, ki je nasprotovala takemu ukrepu, je skrajno desna Alternativa za Nemčijo, krajše AfD: po njihovem je kriminalizacija zažiganja zastav poseg v svobodo govora in v umetnostno izražanje. Omeniti sicer velja, da pripadniki stranke AfD na protestih večkrat zažigajo zastavo Evropske unije, saj se takšen umetniški akt sklada z njihovim evroskepticizmom.

Novice iz Slovenije

V hramu demokracije je bila včeraj na sporedu razprava o vladnem poročilu v zvezi z nabavo zaščitne opreme. Debata je sprožila pravo malo vojno med pozicijo in opozicijo, še najbolj pa sta drug drugega z očitki obstreljevala premier Janez Janša in vodja opozicijske LMŠ Marjan Šarec. Sicer pa se ni zgodilo nič nepričakovanega: koalicija je pričakovano pritrjevala vsebini poročila, opozicija pa ga je označila za pamflet. Poslanci so s 50-imi glasovi potrdili poročilo, opozicija brez Jelinčeve SNS pa je glasovanje obstruirala: po njihovem naj bi pri glasovanju šlo za kršitev poslovnika državnega zbora oziroma tako imenovane male ustave.

S koncem epidemije pa je konec tudi poti Janija Möderndorferja v koalicijski Stranki modernega centra. Möderndorfer je namreč nepresenetljivo izstopil iz SMC in se priključil Listi Marjana Šarca. Rošada stranke je bila zgolj vprašanje časa, saj je Möderndrofer glasno nasprotoval vstopu SMC v koalicijo z SDS. Po njegovem dejanja aktualne vlade niso v skladu z liberalnimi vrednotami, ki jih sam zagovarja, sodelovanje z SDS pa je označil kot pogubno za SMC. Möderndorfer sicer velja za rekorderja v številu strank, ki jih je zamenjal: bil je namreč kar v šestih različnih strankah. V tem ne vidi problema, saj, citiramo: »Mislim, da je prav, da se vprašamo, ne kakšna je vrečka, ampak kaj je v tej vreči, ki jo nosimo.«

Žvižgača Tomaž Ličen in Blaž Jazbec iz Javnega komunalnega podjetja Prodnik, ki sta pred tremi meseci ustanovila nov sindikat VIR Prodnik zaradi neaktivnosti konkurenčnega sindikata pri varovanju pravic agencijskih delavcev, sta bila danes na zagovoru pred odpovedjo iz krivdnih razlogov. Več o današnjem zagovoru pove predsednik novega sindikata Tomaž Ličen:

Izjava.

A ste že kdaj slišali, da podrejeni izvaja mobing nad nadrejenim? Situacijo bomo spremljali še naprej.