EvakuacijaOFF?

EvakuacijaOFF?

Aktualno-politična novica
9. 1. 2020 - 15.00
 / OFF

O umoru drugega najpomembnejšega človeka v Iranu
 / 3. 1. 2020
Po včerajšnjem iranskem napadu na oporišči v Iraku, v katerih so poleg ameriških nastanjeni tudi danski, nemški in slovenski vojaki, je predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump v nagovoru javnosti zagotovil, da v napadu ni bilo smrtnih žrtev in da se je situacija umirila, zato ne bo sprožil dodatnih vojaških ukrepov, bo pa nadaljeval z vpeljavo novih ekonomskih sankcij proti Iranu. Predstavniki Trumpove administracije so včeraj kongresu prvič objasnili dejanja ameriške vlade in podali razloge za atentat, ki demokratov, pa tudi nekaterih republikancev, niso prepričali. Demokrati v kongresu, ki so decembra potrdili 783 milijard težak proračun Pentagona, so zdaj nad vojaškimi akcijami predsednika ogorčeni. Pripravili so resolucijo, s katero bi Trumpu onemogočili samovoljno vojaško ukrepanje proti Iranu. O resoluciji bodo glasovali danes; pričakovati je, da jo bodo v predstavniškem domu zaradi demokratske večine podprli, vendar je za njeno potrditev potrebno tudi glasovanje v senatu, v katerem imajo večino republikanci.

Medtem šesterica pripadnikov Slovenske vojske ostaja v iraški vojaški bazi v Erbilu, ki je bila ena izmed raketnih tarč Irana. Prvotni načrt evakuacije, ki naj bi potekala včeraj, po odločitvi Nemčije - ta bi morala logistično poskrbeti za družen umik - ni bil izveden, saj je padla odločitev, da bodo nemški vojaki po umiritvi razmer ostali v državi. Nov načrt in njegova časovnica še nista znana, pripravilo pa ju bo Poveljstvo sil Slovenske vojske; kot ena izmed možnosti se omenja tudi evakuacija vojakov z vladnim letalom Falcon. Na pobudo Levice o popolnem umiku slovenskih vojakov iz Iraka oziroma prekinitvi sodelovanja v operaciji Neomajna odločenost v Državnem zboru danes zasedata odbora za zunanjo politiko in obrambo.

Ukrajinsko veleposlaništvo v Iranu je umaknilo včerajšnjo izjavo o vzroku strmoglavljenja letala, ki so ga pripisali okvari motorja; do zaključka preiskave ne bodo podajali uradnih izjav, bodo pa v iranski preiskavi nesreče sodelovali tudi ukrajinski strokovnjaki. Preiskava je do sedaj pokazala, da je letalo zagorelo, preden je strmoglavilo, in da se je že obračalo nazaj proti letališču, vendar posadka po radiu ni sporočila o dogajanju in prosila za pomoč. Od danes naprej sicer velja tudi prepoved letov nad Iranom, ki ko je svojim letalskim družbam do preklica izdala ukrajinska vlada.

O Turškem toku, plinovodu med Rusijo in Turčijo, in morebitnih ovirah njegove širitve
 / 8. 1. 2020
Ruski predsednik Vladimir Putin in njegov turški kolega Recep Tayyip Erdogan sta po pogajanjih v Istanbulu in odprtju Turškega toka pozvala vse sile v Libiji k premirju, ki bi naj začelo veljati v nedeljo ob polnoči. Erdogan zagotavlja, da Turčija, ki podpira tako imenovano Vlado narodne enotnosti Fajeza al Saradža, zagotavlja da se v konflikt ne bo vojaško vmešavala, čeprav je ravno ta teden tja napotila svoje prve vojake. Tudi Evropska unija podpira vlado al Saradža, ki se je včeraj sestal s predsednikom Evropskega sveta Charlsom Michelom in visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU Josepom Borrellom z namenom iskanja mirne prekinitve konflikta. V Italiji pa se je general Khalifa Haftar [hAftar], poveljnik oboroženih sil paralelne vlade v Tobruku, ki uživa podporo Rusije, sestal s predsednikom vlade Giuseppejem Contejem, srečanje s katerim je al Saradž zavrnil. Nemški zunanji minister Heiko Maas je pozval k prekinitvi spopadov s svarilom o “novi Siriji”.

Po srečanju v Kairu so zunanji ministri Francije, Grčije, Egipta in Cipra v sredo izdali skupno izjavo, ki sporazuma o pomorskem in vojaškem sodelovanju med Turčijo in libijsko Vlado narodne enotnosti razglaša za ničnega. Dogovor o pomorskem sodelovanju Turčiji dodeljuje pravico vrtanja v vzhodnih vodah Sredozemlja, kjer imajo naftne interese tudi prej naštete države. Vojaški sporazum pa določa pogoje turške pomoči v obliki opreme, orožja, obveščevalnih podatkov, in, kot omenjeno, tudi vojakov. Situacijo zapleta prisotnost turških ladij za iskanje energentov okoli Cipra, natančneje Severnega Cipra, katerega obstoj priznava samo Turčija. Pomorski dogovor naj bi “kršil pravico suverenosti tretjih držav ter se ne sklada s pomorskim pravom”. Turčijo so pozvali tudi, naj takoj preneha z “nelegalnim raziskovanjem v ciprski ekskluzivni ekonomski coni”. Pogovori so tekli tudi o varnostnih izzivih v Sredozemskem morju in razmerah v Libiji. Sestanka se je udeležila tudi Italija, a se pod izjavo ni podpisala.

V Demokratični republiki Kongo na univerzi v Kinšasi študentje protestirajo proti predlogu zvišanja šolnin. Policija je izdala ultimat, da morajo v enem dnevu zapustiti kampus, po preteku tega roka bo, citiramo: “vsak študent, ki se bo nahajal na kampusu, razglašen za sovražnika republike”. Konec citata. Ukaz po izpraznitvi kampusa sledi nasilju na protestih, v katerih naj bi umrli trije študenti in en policist. Predsednik DR Kongo Felix Tshisekedi naj bi ukaz zaenkrat sicer ustavil ter se namerava v petek sestati s študentskim odborom. Od lanskega študijskega leta so se šolnine skoraj podvojile.

Novice iz Slovenije

Delavke mariborskega tekstilnega podjetja April so na sodišče vložile zahtevek za začetek stečajnega postopka. Pri tem jim je pomagal Sindikat tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije. Sekretar omenjenega sindikata za Podravje in Koroško Jaka Šilak je k temu dodal, da so: 

“Delavke dobile od delodajalca izjavo, da ni potrebno več prihajati na delo, saj jim ne more zagotavljati dela in plačila - to pa v bistvu pomeni, da jih je dal na čakanje.”

Na silvestrovo je podjetje delavkam namreč sporočilo, da jih ne potrebuje več, in jim predlagalo, naj vložijo izredne odpovedi, s čimer pa bi izgubile pravico do še ne izplačanih plač in regresov. V primeru stečajnega postopka bodo lahko uveljavile pravice iz jamstvenega sklada; o predlogu za začetek stečajnega postopka bi sodišče lahko odločilo v roku enega meseca, kar pa je malo verjetno, saj je mogoča pritožba lastnika, ki bi zadevo podaljšala na pol leta.

Nov dan, nova priložnost za zgodovinski revizionizem, tokrat skozi pravno prizmo. Vrhovno sodišče je po sedmih desetletjih sprejelo sklep o razveljavitvi obsodilne sodbe zoper domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil po zakonu o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo obsojen izdaje in sodelovanja z okupatorjem in četrtega septembra leta 1946 usmrčen s streljanjem. Vrhovni sodniki so o primeru odločali na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti, vložil naj bi jo Rupnikov potomec, in presodili, da takratna sodba vojaškega sodišča v nekaterih točkah ni bila obrazložena. Pri tem so izhajali iz procesnih standardov, ki so veljali v času sojenja Rupniku, temeljne postopkovne garancije pa po mnenju vrhovnega sodišča teh niso dosegale in niso bile v zadostni meri upoštevane. Vrhovno sodišče je še odločilo, da se primer vrne na Okrožno sodišče v Ljubljani.

OFF sta pripravili vajenki Lucija in Ajda.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness