Začenjamo v Združenih državah Amerike. Predsednik Barack Obama je v telefonskem pogovoru z izraelskim premierjem Benjaminom Natenjahujem vnovič zanikal možnost, da bi Palestina lahko pristopila k Mednarodnemu kazenskemu sodišču, prek katerega želi tožiti Izrael zaradi zločinov, ki so jih njegovi vojaki storili na zasedenih ozemljih. Palestina po njegovem namreč ne izpolnjuje nujno potrebnega kriterija - biti država.

Nadaljujemo s tematiko, vezano na združene države. V Pakistan je pripotoval ameriški zunanji minister John Kerry. Sestal se je s svetovalcem za nacionalno varnost, Stadžem Azizom, in ga napotil k nadaljevanju boja proti upornim skupinam. Problematičen naj bi bil predvsem Severni Vaziristan, od koder je od junija zaradi spopadov zbežalo približno milijon ljudi. Za pomoč tem bodo Združene države po njegovih besedah v prihodnosti namenile 258 milijonov dolarjev. Ali bo eno od točk obiska med drugim predstavljal tudi problem suspenzije določenih človekovih pravic po napadu na pešvarsko šolo, zaenkrat še ni jasno. Pakistan je namreč po tem odmevnem napadu dvignil moratorij na smrtno kazen in s tem napovedal usmrtitev osem tisoč ljudi. K problematiziranju tega ukrepa s strani ameriške vlade je v pismu Kerryu pozvala organizacija Human rights watch.

Zunanja politika pa ni edino področje, s katerim se trenutno ubada Obamina administracija. Ta bo v luči zadnje čase odmevnih hekerskih napadov kongresu predlagala nov zakon o zaščiti zasebnih podatkov na internetu. Z uvedbo nove zakonodaje, vezane predvsem na tržno dejavnost, namerava urediti nejasnosti, ki trenutno vladajo kot posledica tega, da ima vsaka zvezna država svoje zakone. Poleg zahteve po dodatni vključenosti potrošnika v politiko kroženja njegovih zasebnih podatkov, bodo podjetja potrošnike v tridesetih dneh dolžne obvestiti o izvedenih hekerskih napadih. Z novim zakonom bi se podjetjem prepovedalo tudi prodajo informacij, ki jih študentje pustijo v učilnicah v namene, katerih cilj ni izobraževanje.

Iz severne Amerike se za trenutek spuščamo na Kubo. Ta je v skladu z dogovorom, ki je bil vzpostavljen med njo in ZDA izpustila še zadnje od triinpetdesetih političnih zapornikov. Washington se je že odzval s pohvalo.

Medtem se v Franciji nadaljuje moraliziranje o tako imenovani svobodi govora. Na naslovnicah trimilijonske naklade časnika Charlie Hebdo bodo kupci jutri lahko zapazili sliko užaloščenega preroka Mohameda z napisom Jaz sem Charlie. Tega ste si v roku zadnjih nekaj dni morali tetovirati na čelo, če ste želeli, da vas zahodni svet prizna za dobre ljudi. Očitno bo temu trendu, sicer ne po svoji volji, sledil tudi sam prerok. Če se vam tetoviranje upira, a bi kljub temu radi zgledali moralno, multikulturno in podobno, lahko posnemate nemško kanclerko Angelo Merkel in večino ostalih ministrov. Ti se bodo danes na shodu za odprto in tolerantno Nemčijo polivali z vodo.

Iz moralizatorskih tokov demokratične Evrope se spuščamo v za njo barbarske pravne strukture Egipta. Odstavljeni predsednik Hosnij Mubarak in duo njegovih sinov, ki so bili lansko leto obsojeni zaradi poneverbe več kot sto milijonov egiptovskih funtov, zdaj niso več upravičeni do prestajanja triletne zaporne kazni. Egiptovsko višje sodišče je obsodbo namreč razveljavilo in jo poslalo v ponovno obravnavo. Tovrstne miline pa ne pozna sodišče za manjše prekrške, ki je časovno enako kazen zaradi izrekanja blasfemij namenilo študentu Karimu Ashrafu Mohamedu al-Bannu. Obsodba, ki kaže na dejstvo, da so neverniki v Egiptu navkljub sekularni vojaški vladi ena izmed manj zaščitenih manjšin, sledi zaprtju ateističnega kafiča v Kairu, kjer je bil študent tudi aretiran.

Popotovanje po tretjem svetu nadaljujemo v Makedoniji. Tam je bil oproščen pravoslavni duhovnik Jovan Vraniskovsk. Ta je leta 2012 od Boga dobil navodilo, da v povezavi s srbsko pravoslavno cerkvijo ustanovi svojo. Ker je bil ob tem soočen z žalostnim dejstvom, da živi v svetu, ki mu vlada materializem in da za izpolnitev božjega ukaza potrebuje denar, je tega izmaknil makedonski pravoslavni cerkvi. Za to je bil obsojen na pet let zapora.

Iz Makedonije se vračamo v Nemčijo. Srečanje zunanjih ministrov Rusije, Ukrajine, Nemčije in Francije se je končalo brez določitve datuma in kraja, kjer naj bi se dogovorili o končanju ukrajinske krize. Predsednik Ukrajine Petro Porošenko sicer želi, da bi srečanje, na katerem bi podpisali mirovni sporazum, potekalo v četrtek v  kazahstanski Astani. Francija in Nemčija menita, da se mora pred tem zgoditi napredovanje v smeri prekinitve ognja. Temelj za razrešitev problema in ena od redkih točk strinjanja naj bi bil sicer po besedah vseh udeleženih septembrski dogovor iz Minska. Poleg tega so se vsi udeleženi zavzeli za to, da se v prihodnjih dneh sestane kontaktna skupina za Ukrajino, ki bi prispevala k napredku v prekinitvi spopadov, ki so se zadnji teden spet zaostrili.

Popotovanje v tujini zaključujemo s srhljivo novico iz druge nemško govoreče dežele. V Avstriji ministrica za zdravje  Sabina Oberhauser napoveduje, da bo v vseh javnih prostorih enkrat in za vselej zatrla kadilce. Avstrija poleg Češke v današnji Evropski uniji predstavlja enega zadnjih branikov pravic kadilcev, ki še ni podlegel napadom brezvestnega z zdravjem obsedenega imperializma. Žal trenutne informacije nakazujejo, da bo Češka v tem hvalevrednem početju končala sama.

Danes bo ob osemnajsti uri v Pritličju na Mestnem trgu 2 potekala okrogla miza, poimenovana Evropa - med spoštovanjem raznolikosti in svobodo izražanja. Napoved nam poda njen moderator Teo Radetič.

Izjava je dostopna na posnetku.