Evropa OFF

Oddaja
23. 3. 2021 - 15.00
 / OFF

Poročanje o Kitajski, protestih v Hongkongu in prevzgojnih taboriščih
 / 26. 11. 2019
Evropska unija, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo in Kanada so uvedle sankcije zoper kitajske uradnike v luči kitajskega ravnanja z Ujguri v domnevno spornih delovnih taboriščih. EU se je za tovrstne ukrepe zoper Kitajsko odločila prvič po letu 1989 po nasilni zadušitvi študentskih demonstracij na trgu Nebeškega miru v Pekingu. Kitajska vlada je že objavila podobne protiukrepe, naperjene proti evropskim akademikom, politikom ter organizacijam. Hkrati Kitajska ostro zavrača obtožbe, da vladni predstavniki kršijo človekove pravice muslimanske manjšine. Evropska parlamentarna stranka Socialistov in demokratov je sporočila, da je odprava sankcij proti članom evropskega parlamenta zanjo predpogoj za nadaljevanje postopka sprejetja prostotrgovinskega sporazuma, ki ga je Evropska komisija sklenila s Kitajsko.

Razpustitev kosovskega parlamenta
 / 7. 1. 2021
Kosovski parlament je potrdil vlado, ki jo bo vodil Albin Kurti. V 120-članskem parlamentu je dobil 67 glasov podpore. Novo vlado sestavlja 15 ministrstev, sestavljajo jo stranka Samoopredelitve Kurtija, neodvisna lista Guxo, Srbska lista  ter ostale manjšinske liste. Kurtijeva stranka ima v 120-sedežnem parlamentu kar 58 sedežev. Kurti je napovedal, da njegova vlada ne bo sprejemala novih kompromisov, še posebej v odnosu do Srbije. Kot glavno prioriteto pa je izpostavil spopad s pandemijo. Parlament je izvolil tudi novega predsednika državnega zbora, Glauka Konjufco. Ta je obenem postal tudi začasni predsednik republike, saj je predhodni predsednik Hašim Tači po obtožbi Haaškega sodišča odstopil. Novega predsednika ali predsednico države izvoli parlament.

Odstopil je slovaški finančni minister in predsednik koalicijske stranke Svoboda in solidarnost Richard Sulik. Ob tem je pozval premierja Igorja Matoviča, naj drži lastno obljubo o odstopu. Matovič je namreč zatrdil, da bo odstopil, če bo odstopil tudi Sulik in predal ministrski položaj premierjevi stranki Navadni ljudje. Matovič je ponudil svoj odstop zaradi koalicijskih nesoglasij, ki se še stopnjujejo zaradi prizadevanj vlade za nakup ruskega cepiva Sputnik-V. Matovič in njegova stranka se zavzemata za nakup omenjenega cepiva, medtem ko temu ostale tri koalicijske partnerice nasprotujejo. Za izpolnitev premierjevih zahtev bi morala odstopiti še ministrica za pravosodje Maria Kolikova  ter podpredsednik parlamenta Juraj Šeliga, oba člana koalicijske stranke Za ljudi. 

Bolgarija je izgnala dva ruska diplomata, ki sta po besedah vladnih predstavnikov prekoračila diplomatske privilegije. Izgon se je izvršil v luči preiskave na bolgarskem ministrstvu za zunanje zadeve, kjer so oblasti pridržale šest oseb. Te so bile obtožene vohunjenja za Rusijo in predajanja tajnih podatkov o delovanju zveze Nato in Evropske unije na bolgarskih tleh. Ruska ambasada v Sofiji je že opozorila na morebitne ruske povračilne ukrepe. Rusko-bolgarski odnosi so zaradi obtožb Bolgarije o vohunjenju redno na preizkušnji, vendar Rusija sodeluje pri več energetskih projektih v državi. Najpomembnejša sta plinovod, imenovan Turški tok, in jedrska elektrarna Belene.  

V Italiji je potekala celodnevna stavka Amazonovih delavcev. Po ocenah sindikata se je stavke udeležilo 75% članov sicer 40.000-članskega sindikata. S stavko so želeli opozoriti na vse večji obseg dela in težke razmere, ki vladajo zaradi pandemije. Prva sindikalna zahteva je tako oblikovanje boljšega urnika dela ter prizadevanje za zvišanje plač in oblikovanje zavarovanja za obolele s covid-19. Stavkovne  zahteve sindikati utemeljujejo z rekordnim dobičkom, ki ga je Amazon ustvaril. Tega bi moralo podjetje po mnenju sindikatov bolj pravično deliti z zaposlenimi.   

Ministrstvo za zunanje zadeve je v preteklih dneh objavilo razpis za študentsko delo v času slovenskega predsedovanja Evropski uniji. Tako bi novozaposleni študentje pomagali tudi pri tem. V sindikatu Mladi plus so izpostavili, da gre za sporno početje. Mnenje sindikata predstavi Staša Jovanović. 

izjava

Poleg nejasnosti okoli tega, katera oblika zaposlitve bi bila ustrezna, Jovanović opozarja tudi na samo financiranje.

izjava

Britansko podjetje Ascent Resources, ki v Petišovcih želi črpati plin, je napovedalo postopek arbitracije proti Sloveniji. Državo namreč obtožuje, da jim je marca 2019 preprečila črpanje plina s stimulacijo vrtin, zaradi česar je podjetje, ki sicer plin sedaj črpa tudi na drug način, utrpelo čez 100 milijonov škode. Brez te stimulacije naj namreč dolgoročno ne bi bilo možno nikakršno črpanje plina. Agencija Republike Slovenije za okolje je marca 2019 odločila, da mora pred črpanjem s stimulacijo vrtin še izvesti raziskavo vplivov na okolje, čemur je junija 2020 pritrdilo upravno sodišče. Ascent Resources pa trdi, da je s to zahtevo Slovenija kršila bilateralno pogodbo z Združenim kraljestvom ter Pogodbo o energetski listini. Podjetje tožbo vlaga sedaj, po preteku trimesečnega roka za sporazumno poravnavo, ki jo je Slovenija zavrnila. 

ODPOVED: OFF je pripravil Dominik pod mentorstvom Gee.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness