FARCOFF
Začenjamo v Papui Novi Gvineji, kjer študentje že od aprila bojkotirajo akademske dejavnosti. Razlog za to je korupcijski škandal, povezan s predsednikom vlade Papue Nove Gvineje Petrom O’Neillom. Slednji naj bi brez utemeljenih razlogov nakazal 25 milijonov evrov odvetniški firmi, ki je s tem denarjem kupovala nepremičnine v Avstraliji. Protesti so eskalirali pred približno 14 dnevi, ko je policija na protestnike streljala in slabih 20 poškodovala. Tokrat so se študentje zopet spopadli s policijo, pri tem pa zažgali nekaj avtobusov in postavili cestne blokade. Premier O’Neill sicer že od začetka afere govori, da ne bo odstopil, protestnike pa obtožuje lenobe in jih poziva, naj se vrnejo v študentske klopi.
Nadaljujemo z oporečniki. Zambijske davčne oblasti so zaprle eno od treh največjih časopisnih hiš The Post. Uradni razlog za zaprtje je davčni dolg časopisne hiše, uredniški odbor The Posta pa trdi, da je dejanje politične narave, saj je omenjeni časopis kritičen do trenutnega predsednika Edgarja Lunguja. Zaprtje časopisa je v nasprotju z odločitvijo sodišča. Ob tem velja omeniti, da se Zambiji letošnjega avgusta obetajo volitve, na katerih bo Lungu ponovno kandidiral.
Na drugo poloblo globalnega juga, kjer lahko v Argentini spremljamo nadaljnje udinjanje zahtevam multinacionalnih korporacij desničarskega predsednika Mauricia Macrija. Tokrat je koleno upognil pred agronomskim konglomeratom Monsanto, ki si želi zagotoviti, da bodo kmetje redno plačevali patentne provizije za gensko spremenjena semena soje. Dogovor med Monsantom in argentinskimi oblastmi bo vključeval preverjanje porekla izvoznih produktov, podobno kot to že počne sosednja Brazilija. Nadzor bo opravljal kar Narodni inštitut za semena. Skorajda odveč je povedati, da Monsanto kljub temu, da si je nadzor sprva želel opravljati sam, dogovor pozdravlja, medtem ko mu argentinski kmetje močno nasprotujejo.
Na sever celine. V Havani bo danes podpisan dvostranski dogovor o prekinitvi nasilja med marksistično gverilo FARC in kolumbijskimi oblastmi. Dogovor vključuje koncentracijo gverilcev v bolj ruralnih območjih in predajo orožja oblastem. Dogovor o prekinitvi nasilja je zadnji korak pred sprejemom mirovnega sporazuma, ki naj bi državi prinesel tudi nekatere strukturne spremembe. Seveda pa dogovor ne pomeni nujno konca državljanske vojne, saj v državi deluje še nekaj oboroženih političnih in manj političnih sil.
Bližje doma. Turčija je prepovedala obisk nemškega državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo in nekaj poslancev v vojaški bazi Incirilik anti-Daeš koalicije. Šlo bi za obisk nemških vojakov, ki so tam nastanjeni. Nemčija trdi, da gre za užaljenost turških oblasti, potem ko je nemški bundestag sprejel resolucijo, ki obsoja turški genocid nad Armenci. Turki odgovarjajo, da politični obiski v bazi niso zaželeni, medtem ko jo lahko kadarkoli obiščejo vojaški ali tehnični kadri.
Evropska komisija je sprejela strategijo odnosov s Kitajsko. Slednja odreja poglobitev trgovskih stikov, predvideva pa tudi možnost prostotrgovinskega sporazuma. Seveda pa ne gre brez hakeljcev. Evropska unija zahteva prenehanje cenovnega dumpinga [izg: dampink], ki ga Kitajska povzroča z nizkimi izvoznimi cenami. To naj bi dosegla predvsem s prenehanjem investicij v jeklarsko industrijo, ki da prispeva k nelojalni konkurenci. Poleg tega je v planu predvidena tudi 315 milijard evrov vredna investicija Kitajske v tako imenovani Junckerjev razvojni načrt.
Slovenski blok
Poslanska skupina Združena levica je zbrala dovolj podpisov za interpelacijo ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča. Najbolj sporno je kadrovsko vmešavanje ministra v Luko Koper. Z interpelacijo je sicer prvi zagrozil SDS-ov odpadnik Andrej Čuš, zato nam razloži razliko med svojo predlagano interpelacijo in interpelacijo Združene levice.
Interpelacijo so podprli tudi nepovezani poslanci pod vodstvom Bojana Dobovška. Gre za prvo interpelacijo proti ministru iz kvote SMC. Do zdaj so napadali ministre iz drugih koalicijskih partneric. Kako bo to vplivalo na izid glasovanja?
Kakšna procedura sledi zdaj? Čuš.
Sindikati s področja obrambe pa so danes na vlado naslovili javni poziv k začetku pogajanj o ureditvi problematike obrambnega področja. V sporočilu za javnost so zapisali, da si zaostrovanja že tako napetih odnosov in protestov ne želijo, a jih vlada s svojo ignoranco sili v reševanje problematike obrambnega področja na ulici. Med glavnimi zahtevami omenjenih sindikatov so takojšnje spremembe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in ovrednotenje posebnih pogojev dela, odprava plačnih anomalij ter primerljivost plač vojakov s plačami vojakov drugih držav Evropske unije. Več o tem nam pojasni Gvido Novak, predsednik Sindikata vojakov Slovenije:
Več pa v današnjem OFFsajdu ob 17h.
Dodaj komentar
Komentiraj