6. 3. 2023 – 15.00

Fondovi vrtOFFi

Audio file

Države članice Združenih narodov so po skoraj dvajsetih letih pogajanj dosegle mednarodni sporazum o zaščiti oceanov. V skladu z dogovorom, katerega namen je zaščititi in obnoviti morsko naravo, bo do leta 2030 slaba tretjina morjá spadala med zaščitena območja. Pogajanja o aktualnem sporazumu so zaradi nesoglasij glede financiranja in ribolovnih pravic trajala več let, uradno pa bo dogovor sprejet, ko ga bo ratificiralo vsaj 60 članic in bo preveden v šest uradnih jezikov Združenih narodov. Na novih zaščitenih območjih, vzpostavljenih v sporazumu, bo količina ribolova omejena, zožane bodo poti za pomorski promet in zmanjšan obseg  dejavnosti, kot je globokomorsko rudarjenje, ki ovirajo morsko življenje in onesnažujejo oceane. Zadnji mednarodni sporazum za zaščito oceanov je bil podpisan leta 1982 in je zaščitil dober odstotek oceanov.

37 od 40 izraelskih vojaških rezervistov 69. letalske eskadrilje je zaradi vladne pravosodne reforme napovedalo enodnevni bojkot vojaškega urjenja. Reforma pravosodnega sistema, ki jo skozi parlament potiska koalicija Benjamina Netanjahuja, bo vrhovno sodišče postavila v podrejen položaj do zakonodajne in izvršilne oblasti. 

Štiri dni po bilateralnem srečanju Armenije in Azerbajdžana v Gorskem Karabahu je v vnovičnih spopadih umrlo pet ljudi. Azerbajdžansko obrambno ministrstvo trdi, da so armenska vojaška vozila obšla azerbajdžansko blokado Karabaha, da bi iz Armenije pretovorili vojaško opremo. Karabaško zunanje ministrstvo, ki ga podpira Armenija, pa je za spopad obtožilo skupino posameznikov iz azerbajdžanskih oboroženih sil, ki naj bi napadla karabaško policijsko patruljo. Armenija in Azerbajdžan sta zaradi Gorskega Karabaha v konfliktu od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja. V drugi karabaški vojni pred slabimi tremi leti je zmagal Azerbajdžan.

Na parlamentarnih volitvah v Estoniji je zmagala Reformna stranka aktualne premierke Kaje Kallas, ki je osvojila 37 od 101 sedeža v parlamentu. Drugouvrščena konzervativna stranka Ekre si je zagotovila 17 sedežev, sledili pa sta ji Stranka centra s 16 sedeži in liberalna stranka Estland 200 s 14 sedeži. Doslej je Kallas vlado vodila skupaj s stranko Isamaa, ki je na tokratnih volitvah izgubila štiri sedeže, in socialdemokrati, ki so izgubili en sedež. Zaenkrat je neznano, ali bo premierka novo koalicijo sklenila z njima ali s katero od drugih strank, ki je prestopila petodstotni volilni prag. Kaja Kallas, ki je leta 2021 postala prva estonska ženska predsednica vlade in velja za veliko podpornico dobave orožja Ukrajini in uvedbe sankcij proti Moskvi, je že izključila možnost sodelovanja s stranko Ekre, ki nasprotuje nadaljnjemu sprejemanju ukrajinskih beguncev. 

Na volitvah v deželni zbor avstrijske Koroške so zmagali socialdemokrati, ki so prejeli slabih 40 odstotkov glasov. V 36-članskem zboru bo sedelo 15 poslank in poslancev iz socialdemokratske stranke, kar je tri manj kot v prejšnjem sklicu deželnega zbora. Petodstotni volilni prag so prestopile še tri stranke: regionalna Ekipa Koroška, na nacionalni ravni vladajoča ljudska stranka in svobodnjaki, ki so s slabimi 25 odstotki zasedli drugo mesto. Svobodnjaki so v preteklih tednih ujezili slovensko manjšino in nacionalni politični vrh, ko so na svojih predvolilnih plakatih svarili pred »slovenizacijo avstrijske Koroške«. Pod okriljem stranke Ekipa Koroška se je v deželni zbor uvrstil tudi predstavnik slovenske manjšine Franc Jožef Smrtnik. Rezultate volitev komentira nekdanji predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Marjan Šturm. 

Izjava

Audio file
11. 1. 2022 – 17.00
Okrajno sodišče v Ljubljani je Fondove vrtove dodelilo stanovalcem naselja

Višje sodišče je v postopku ugotovitve skupnega pripadajočega zemljišča parcelo z vrtovi ob Plečnikovem stadionu ponovno prisodilo Fondovim blokom. Prvi sodni postopek so prebivalci sprožili leta 2009, ko je Mestna občina Ljubljana parcelo kot svoj delež vložila v projekt Bežigrajski športni park, krajše BŠP, katerega večinski lastnik je poslovnež Joc Pečečnik. Okrajno sodišče v Ljubljani je pred več kot letom dni razsodilo, da vrtovi pripadajo stanovalcem Fondovih blokov in ne BŠP, a so se investitorji na odločitev pritožili. Na ministrstvu za naravne vire in prostor sicer v ponovljenem postopku odločajo o gradbenem dovoljenju za projekt BŠP, ki je na območju vrtov predvideval gradnjo treh poslovnih stavb. Pomen odločitve sodišča za prebivalce Fondovih blokov in njene implikacije za prenovo Plečnikovega stadiona pojasni predstavnica koordinacijskega odbora stanovalcev Karmen Stariha. 

Izjava

Sindikat delavcev gostinstva in turizma opozarja, da bodo  sobarice Istrabenz Turizma, družbe v državni lasti, po sledeh sobaric družbe Sava Turizem prešle na zunanjega izvajalca. Istrabenz turizem ima sicer v lasti več portoroških hotelov. Sindikat je v pozivu, namenjenemu premierju Robertu Golobu, ministrom za delo, finance in gospodarstvo ter Slovenskemu državnemu Holdingu, zapisal, da imajo sobarice slabe pogoje dela, sramotno nizke plače in majhne dodatke ter vlado pozval k odpravitvi izkoriščevalskega modela.

Komisija Državnega sveta za državno ureditev je obravnavala in podprla resolucijo o razvoju in opremljanju Slovenske vojske do leta 2040. Resolucija v prvi vrsti predvideva povečanje obrambnih izdatkov in preoblikovanje ter razvoj strukture Slovenske vojske. Po predlagani časovnici naj bi raven dveh odstotkov bruto domačega proizvoda za vojaške izdatke dosegli najpozneje do leta 2030, nato pa naj bi jih najmanj na tej ravni ohranjali do leta 2040. Vsaj dvajset odstotkov obrambnih izdatkov letno bo po resoluciji namenjenih za vlaganja v opremo za dvojno rabo in krepitev zmogljivosti Slovenske vojske. Nekdanjo resolucijo do leta 2035 je Državni zbor sprejel februarja lani, novi resoluciji pa so zaradi večanja obrambnih izdatkov podporo že odrekli v koalicijski Levici. Damir Črnčec, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo, je potrebo po večanju izdatkov utemeljil z večkrat prežvečenim argumentom.

Izjava

OFF je pripravila vajenka Lara, pod prste je gledal Matija.

Vir fotografije: Karmen Stariha

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj