Ruski predsednik Vladimir Putin je preklical dekret iz leta 2012, ki je urejal zunanjo politiko Rusije do konflikta med Moldavijo in Pridnestrsko republiko. Po dekretu je bila Rusija zavezana razreševanju konflikta ob spoštovanju suverenosti Moldavije, njene ozemeljske celovitosti in nevtralnega statusa. Ob tem pa je bil z dekretom priznan tudi poseben status Pridnestrske republike, na ozemlju katere ima Rusija od leta 1992, ko je bil sklenjen mirovni sporazum med Rusijo, ki je podrla separatiste, in Moldavijo, okoli 1700 vojakov. V začetku prejšnjega tedna je moldavska predsednica Maia Sandu Rusijo obtožila načrtovanja državnega udara, sicer brez dokazov. Vodenje moldavske vlade je medtem že prevzel Dorin Recean, ki se je zavzel za približevanje Evropski uniji.

Spodnji dom beloruskega parlamenta je sprejel zakon, ki za državnike in člane beloruske vojske, obtožene izdaje, določa smrtno kazen. Poleg tega se z zakonom uvajajo strožje kazni za druge zločine proti državi, kot sta kršitev varovanja tajnosti in teroristična propaganda. Posamezniki, ki bodo osumljeni izdajstva, vohunstva, sabotiranja vlade in drugih zločinov proti državi, bodo lahko v priporu pridržani do dvajset dni, preden bodo obtoženi - to je dvakrat daljša doba, kot je bila uzakonjena do sedaj. Zakon mora potrditi še zgornji dom parlamenta. 

Ameriška agencija za varstvo okolja je železniškemu podjetju Norfolk Southern odredila odpravo škode po iztirjenju vlaka, ki je prevažal nevarne kemikalije. Vlak je iztiril v Vzhodni Palestini v Ohiu. Podjetje bo moralo škodo odpraviti v skladu z načrtom, ki ga je pripravila agencija, prav tako pa agenciji povrniti stroške nadzora zraka in vode ter preventivnega zažiga cistern s kemikalijami. Po podatkih agencije je sicer kvaliteta zraka v mestu normalna, prav tako kvaliteta vode v mestnih cisternah. Število nesreč na linijah podjetja Norfolk Southern se sicer zadnja štiri leta povečuje. V zadnjih mesecih preteklega leta so se tudi v tem podjetju delavci borili za boljše delovne pogoje, izvedbo stavke pa je delavcem s posebnim zakonom o ratifikaciji dogovora med sindikati in podjetji decembra preprečil ameriški kongres.

Nekdanjega mehiškega ministra za javno varnost Genara Garcia Luno je newyorško sodišče obsodilo sprejemanja milijonskih podkupnin od mehiških kartelov v zameno za zaščito. Genaro Garcia Luna, ki je bil aretiran v Teksasu leta 2019, je obtožbe zanikal in jih označil za laži kartelnih organizacij, ki se mu maščujejo za uspešen boj proti tihotapljenju drog. Bivši minister za javno varnost je med letom 2006 in 2012 vodil mehiško zvezno policijo v času predsedstva Felipa Calderona. Sojenje je razkrilo, da je predsednik poskušal zaščititi kralja kokainskega kartela Joaquina "El Chapa" Guzmana pred konkurenti. Garcia Luna je v času boja proti mamilarskim kartelom sestankoval tudi z ameriškimi politiki, a o njihovi vpletenosti sodišče ni presojalo.

Nemško ustavno sodišče je odločilo, da je bila leta 2019 desničarski Alternativi za Nemčijo, krajše AfD, kršena pravica do enakih možnosti. Njena fundacija Desiderius Erasmus Stiftung namreč ni dobila državnega denarja. Na zvezni ravni je v Nemčiji sedem političnih fundacij, vsaka za eno stranko v Bundestagu, ki jih večinsko financira država. Skupno država fundacije financira z okrog 660 milijoni evrov letno. Odločitev, koliko državnih sredstev dobi vsaka politična fundacija, sprejme parlament v okviru proračunskih pogajanj, predvsem na podlagi tega, koliko poslancev ima stranka, ki je povezana s posamezno fundacijo. Ustavno sodišče je dodalo, da bi morali kriteriji za financiranje fundacij biti zakonsko določeni, ne pa temeljiti na pogajanjih.

Saudova Arabija je jemenski centralni banki nakazala slabo milijardo evrov. Jemenska vlada, katere glavni podporniki so Saudova Arabija in Združeni arabski emirati, se med vojno, ki traja skoraj devet let, spopada s šibko valuto in visokimi cenami goriva in surovin. Saudova Arabija je tri milijarde pomoči vladi, ki ima nadzor na jugu Jemna, obljubila že lani. Vlada je v dolgi vojni s Hutiji, ki imajo nadzor na severu države.

Sindikat gostinstva in turizma Slovenije je za prihodnji torek napovedal opozorilno stavko zaradi napovedanega outsourcinga sobaric v Hotelih Bernardin na zunanjega izvajalca. Prenos zaposlitvenih razmerij sobaric iz Hotelov Bernardin na zunanjega delodajalca se bo zgodil dan po stavki. Med zahtevami stavkajočih je poleg preklica načrtovanega outsourcinga sobaric tudi odprava plačnih nesorazmerij, uskladitev osnovnih plač z lansko inflacijo, dvig povračila stroškov prevoza na delo na 21 centov na kilometer in polno nadomestilo plače za obdobje trajanja stavke. Več o stavki in razmerah v Hotelih Bernardin v OFFsajdu ob petih.

Policija je ovadila štiri ljudi in eno pravno osebo v primeru eksplozije v kočevskem Melaminu. V kemični tovarni je maja lani prišlo do eksplozije, ki ji je sledil požar. Pri tem je umrlo sedem delavcev, več kot 30 ljudi je bilo poškodovanih. Kriminalistična preiskava je pokazala več nepravilnih delovnih praks, ki niso bile v skladu z zakonom o varnosti in zdravju  pri  delu  in  njegovimi  podzakonskimi  akti. Odkrili so vzročno zvezo med eksplozijo in opustitvijo dolžnega ravnanja za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev. 

Na Fakulteti za medicino je študentski poslanski klub Glas organiziral tretjo javno samoorganizirano menzo. Prva javna menza je bila organizirana na Filozofski fakulteti po zvišanju možnega doplačila za študentske obroke pri zasebnih ponudnikih. Z javnimi menzami želijo organizatorji pokazati na možno alternativo trenutnemu sistemu subvencionirane študentske prehrane. Vzdušje pred medicinsko fakulteto opiše Tadej Rajgelj, poslanec opozicijske stranke Možgan MF v študentskem zboru ŠOU v Ljubljani, ki sodeluje pri organizaciji javne menze. 

Izjava 1

Rajgelj predstavi nadaljne načrte organiziranja in komunikacijo z ministrstvom za delo. 

Izjava 2

OFF je pisal vajenec Andraž, pomagala je Ajda. 

Slika: vir, po montaži avtorja.